Še ena garažna hiša in pametna dvigala v pristanišču

Vlada je Luki Koper dala soglasje na noveliran program razvoja pristanišča za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Z njim je potrdila manjše spremembe glede dinamike izvedbe projektov in vrednosti naložb do vključno leta 2028. Do tega leta bo Luka lahko dogradila garažno hišo, namenjeno skladiščenju skoraj 11.700 avtomobilov. Proces javnega naročanja se končuje, uprava pa bo predvidoma prihodnji teden odločala o izboru izvajalca, so nam pojasnili iz Luke Koper.

Vladno soglasje omogoča Luki Koper, da poleg velike garažne hiše zgradi še garažo v več etažah z 226.600 kvadratnimi metri površine. To je naložba, vredna več deset milijonov evrov (natančnejši podatek bo znan ob objavi izbranega izvajalca). Graditi jo bodo začeli še letos, zgrajena naj bi bila leta 2028 in naj bi Luki pomagala ohraniti primat pri pretovoru avtomobilov v Sredozemlju. Lani jih je Luka pretovorila skoraj 885.000 in se spet bliža magični meji pri pretovoru – milijon avtomobilov na leto.

V Luki Koper imajo prostora za skladiščenje 34.000 avtomobilov, od tega 10.000 v garaži. Z novo garažno hišo bodo več kot podvojili pokrite površine za njihovo skladiščenje.

Utrjevanje primata za pretovor v Sredozemlju potrjuje tudi vse večje zanimanje proizvajalcev za koprsko pristanišče. Minule dni je, na primer, v koprsko pristanišče priplula tudi največja ladja za pretovor vozil na svetu: BYD Shenzhen. To je povsem nova ladja kitajskega proizvajalca električnih vozil, ki so jo splovili januarja letos. Dolga je kar 219 metrov in lahko tovori 9200 avtomobilov. Seveda so to električna plovila tega tudi v Evropi vse bolj uveljavljenega kitajskega proizvajalca električnih vozil, ki se šele uveljavlja na evropskem trgu in konkurenci povzroča skrbi. Posebnost omenjene ladje je, da jo poganja utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v kombinaciji z baterijskim hibridnim sistemom, kar precej manj obremenjuje okolje kot ladje na klasični pogon z nafto.

Vlaganja v gradnjo avtomobilskega terminala potekajo hkrati z vlaganji v kontejnerskega, kjer že dobrega pol leta podaljšujejo in širijo pomol, naložba je vredna 186 milijonov evrov in bi morala biti zgrajena do konca leta 2027. Povečanje pomola je samo ena od novosti pri pretovoru zabojnikov. Pred dnevi so v Luki Koper testno uvedli tehnološko novost – sistem za daljinsko upravljanje mostnih dvigal (RMG), to je tistih dvigal, ki jih zaposlujejo predvsem pri prelaganju zabojnikov s skladiščnih površin na vlak (ali tovornjake).

Že zdaj v Luki Koper testno upravljajo eno od mostnih dvigal iz pisarne. Čez tri leta bo še več takih dvigal. Novi časi prihajajo tudi za pretovor zabojnikov. FOTO: Luka Koper

Zdaj poskusno upravljajo zgolj eno od mostnih dvigal na daljavo. Žerjavist to dvigalo upravlja in vodi iz sodobno tehnološko opremljene nadzorne sobe. V takem postopku daljinskega upravljanja dvigala (prek zaslonov in s krmilniki) so zaposlenim zagotovljene boljše delovne razmere, saj delajo v pisarni, kjer je delovno okolje precej udobnejše in bistveno varnejše, zmanjšuje pa se tudi tveganje za poškodbo opreme in tovora. S takim sistemom uresničujejo zastavljen razvoj pametnega in tehnološko naprednega pristanišča. Z njim povečujejo tudi učinkovitost delovnega procesa. Prav na novem (severnem) delu pomola, ki ga zdaj gradijo, bo vsa dvigala mogoče upravljati na daljavo.

Interesentov za nakup Luke Koper ne manjka

Primorske novice so pred dvema dnevoma objavile novico, da so predstavniki logističnega podjetja DP World iz Dubaja že junija obiskali ministrstvo za infrastrukturo, to pa je omenjeni stik prijavilo komisiji za preprečevanje korupcije kot lobistični stik. Ob arabskem obisku ministrstva za infrastrukturo so zaskrbljeni člani sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, saj naj bi se dubajski logist zanimal za privatizacijo koprskega pristanišča. Dogajanje so člani sindikata žerjavistov povezali s sindikalnimi spremembami v Luki Koper, kjer večina zaposlenih ne podpira več sindikata žerjavistov, zaradi česar so izgubili svoj dosedanji vpliv. Sindikat žerjavistov meni, da so bili v zadnjih 15 letih prav oni steber obrambe pred številnimi poskusi prevzemov ali privatizacije Luke Koper. V upravi podjetja in na ministrstvu za infrastrukturo so odločno zavrnili takšne bojazni.

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam odgovorili, da so predstavniki DP World ministrstvu 26. junija letos predstavili globalno prisotnost podjetja v svetu in svoj pogled, kako bi dubajski logist umestil Koper v globalne dobavne verige. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki Luke Koper, ki so na enak način kot vsem drugim partnerjem in podobnim radovednežem predstavili poslovanje Luke Koper, pozneje pa ni bilo več srečanj. Z ministrstva so na naša vprašanja o možnem vstopu DP World v lastništvo Luke Koper odgovorili tako: »Odlok o strategiji upravljanja naložb države, sprejet v državnem zboru 25. marca 2025, komurkoli onemogoča pogovore o prodaji Luke Koper, ki je uvrščena med strateške naložbe na področju državne infrastrukture.«

Sindikaliste kljub temu že zdaj skrbi, kaj se bo zgodilo leta 2043, ko bo potekla koncesijska pogodba, na podlagi katere Luka Koper upravlja koprsko pristanišče. Neuradno smo izvedeli, da DP World seveda ni ne prvo ne zadnje logistično podjetje, ki se je v zadnjih 30 letih zelo zanimalo, kako bi lahko vstopilo v lastništvo Luke Koper. Podjetja se na to možnost pripravljajo na različne načine. Vendar je velik del zaposlenih v Luki Koper trdno prepričan, da je kljub vsem pomanjkljivostim državnega lastništva vseeno veliko bolje, če bi upravljavcu domačega pristanišča uspelo ohraniti sedanji status.

Res pa je, da so pritiski vplivnega kapitala na koprsko pristanišče tudi zelo veliki. Eno od številnih nenavadnih poglavij Luke Koper je tudi to, da so sami žerjavisti že leta 2012 za predsednika uprave predlagali in podpirali Rada Antoloviča, ki je bil takrat še zaposlen kot vodilni delavec v ruskem pristanišču Novorosijsk.

Tik pred izvolitvijo pa so člani nadzornega sveta izvedeli, da kapitan Rado Antolovič (sicer po rodu iz Pirana) ni izpolnjeval vseh zahtevanih izobrazbenih formalnosti. Antolovič je dobro leto pozneje kljub temu postal član nadzornega sveta Luke Koper (takrat že kot eden vodilnih iz logističnega velikana DP World), leta 2017 pa je bil krajši čas celo predsednik nadzornega sveta. Že leta 2014 je, denimo, za funkcijo in potne stroške v luškem nadzornem svetu Luko stal 76.000 evrov na leto.

Leta 2022 je zaradi očitanega konflikta interesov sam prekinil delovanje v Luki Koper. V družbi DP World so torej zelo dobro obveščeni o pravem potencialu Luke Koper. Nejasno pa je še vedno, kako je bil član konkurenčnega podjetja lahko toliko časa pri viru vseh informacij in strateških odločitev.

Drugi podobno nenavaden primer je bil lektor angleškega jezika Ian Wraight, ki je dolga leta bral vso korespondenco Luke Koper s poslovnimi partnerji, pred nekaj leti pa se je izkazal za nerazumno gorečega in (v Bruslju) nenavadno aktivnega nasprotnika možnosti dograditve nove železnice do Luke Koper. Primera nista osamljena. Skratka, bojazen sindikata žerjavistov o vplivu konkurenčnih logistov na slovensko tovorno pristanišče ni na povsem trhlih temeljih, čeprav bi še tako zanikali ali zmanjševali pomen teh groženj.