Stresni testi potrdili stabilnost in odpornost slovenskega bančnega sistema

Slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na šoke, so pokazali stresni testi, ki so jih v Banki Slovenije izvedli samostojno in v okviru Evropske centralne banke (ECB). Makro test je pokazal kapitalsko ustreznost, širši mikro test na ravni ECB, posvečen geopolitičnim tveganjem, pa je potrdil odpornost bančnega sistema evrskega območja.

V Banki Slovenije so tako izvedli makro stresne teste, s katerimi so po načelu od zgoraj navzdol ocenili potencialni učinek in posledice za stabilnost bančnega sistema, če bi se uresničila z makroekonomskim scenarijem predvidena malo verjetna, vendar možna sistemska tveganja. V letošnjih makro stresnih testih so zajeli napoved poslovanja bank za obdobje 2025-2027, temeljijo pa na podatkih s konca leta 2024.

Osnovni scenarij temelji na osrednji napovedi makroekonomskih gibanj Banke Slovenije iz decembra 2024, ki je predpostavila ohranjanje zmerne stopnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), nadaljnjo prevlado povpraševanja nad ponudbo na trgu dela in stopnjo rasti cen okrog ciljne ravni dveh odstotkov. Stresni scenarij pa zaznamuje upad BDP ob začasno povišani inflaciji zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in posledični dvig obrestnih mer, so pojasnili v Banki Slovenije.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je slovenski bančni sistem po osnovnem in stresnem scenariju stabilen in izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Ob sicer ugodnih rezultatih pa so tveganja povezana zlasti z geopolitičnimi razmerami, ki so se od priprave scenarijev zaostrile in se že odražajo v pešanju domače gospodarske aktivnosti in nižjih napovedih.

Banke nadaljujejo z rekordnimi dobički in maržami

V okviru ECB in Evropskega bančnega organa so medtem izvedli redne stresne teste za vse pomembne banke evrskega območja. V tokratno preverjanje, ki poteka po načelu od spodaj navzgor, je bilo vključenih 96 pomembnih bank evrskega območja, med drugim tudi ena pomembna slovenska banka, NLB.

Namen testov je bil ovrednotiti učinek kreditnih, tržnih in operativnih tveganj, pa tudi tveganj neto obrestnih prihodkov na kapitalsko ustreznost posameznih bank v obdobju 2025-2027. Teste so izvedli na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija.

Glavna nit letošnjega scenarija so bila geopolitična tveganja, ki so prepoznana prek krčenja BDP, večje stopnje brezposelnosti in negativnega učinka na cene nepremičnin. Hkrati je neugodni scenarij predvideval tudi padec povpraševanja proti koncu napovednega obdobja in s tem tudi nižje dolgoročne obrestne mere v primerjavi s stresnimi testi iz leta 2023.

Rezultati kažejo, da je bančni sistem v evrskem območju odporen na scenarij resne gospodarske krize. Stresni testi so pokazali, da bi imele banke po neugodnem scenariju zaradi poslabšanja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja višje izgube v primerjavi z rezultati stresnih testov iz leta 2023, vendar bi bila slabitev kapitala kljub izgubam manjša kot v preteklih stresnih testih.

Ta blažji rezultat slabitve kapitala je po navedbah Banke Slovenije zlasti posledica dejstva, da so banke v test vstopile z boljšo dobičkonosnostjo, ki so jo poganjale visoke obrestne mere in stabilna kakovost premoženja. Kljub temu vzdržnost visokih dobičkov ostaja negotova in se lahko med bankami razlikuje.

Ugotovili so tudi, da obstoječi kapitalski blažilniki podpirajo sposobnost bančnega sistema evrskega območja, da vzdrži neugodne šoke.

Kot so poudarili, so stresne teste izvedli v času velike makrofinančne negotovosti, kar je razlog za nadaljnjo previdnost pri kapitalskem načrtovanju in razlagi rezultatov. Banke morajo nadaljevati s krepitvijo finančne in operativne odpornosti, kar vključuje naložbe v informacijsko tehnologijo in kibernetsko odpornost, so poudarili.