Svarila vladi pred optimističnim rebalansom
V času, ko gre gospodarski cikel navzdol, bi vlada zvišala letošnjo proračunsko porabo za skoraj pol milijarde.
Odpri galerijo
Nemško gospodarstvo se ohlaja. Na avtomobilske proizvajalce negativno vpliva tudi manjša rast kitajskega gospodarstva. To pomeni tudi manj naročil za slovenske dobavitelje nemški industriji. Foto Reuters
Ljubljana – V razmerah, ko se geopolitična tveganja in gospodarske razmere po svetu hitro zaostrujejo, ima Šarčeva vlada danes na mizi do zdaj največji makroekonomski izziv – rebalans državnega proračuna za letos. V njem ob optimističnih predpostavkah načrtuje za približno kar 460 milijonov evrov večjo porabo, kot jo določa že sprejeti proračun za letos.
Vladna podlaga za pripravo rebalansa in izračun proračunskih prilivov – s tem pa tudi predvidenega proračunskega primanjkljaja – je namreč jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki so jo v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravili konec septembra lani. V njej so Sloveniji za letos predvideli 3,7-odstotno gospodarsko rast. Od tedaj so minili štirje meseci, v katerih pa so se zunanja tveganja precej povečala, zato je večina mednarodnih institucij v zadnjem času že znižala napovedi letošnje gospodarske rasti, predvsem za evrsko območje in nekatere naše najpomembnejše gospodarske partnerice. Prav ta teden je, denimo, Mednarodni denarni sklad (IMF) sklestil napoved za evrsko območje, še posebno pa izstopa njegova krepko znižana napoved rasti v naši najpomembnejši izvozni partnerici Nemčiji. IMF je Nemčiji oktobra lani – ko je nastala tudi omenjena Umarjeva jesenska napoved – še obetal 1,9-odstotno gospodarsko rast, zdaj pa meni, da bo evropska gospodarska lokomotiva rasla kar za tretjino počasneje, po stopnji 1,3 odstotka. Ob tem pa se realizirajo ali povečujejo še druga tveganja za naše izvoznike, od nenadzorovanega brexita do trgovinskih vojn.
Ker je za sprejetje rebalansa potrebna le navadna večina glasov, ga peterica strank manjšinske vlade, ki ima 43 glasov ter sklenjen sporazum z manjšinskima poslancema, lahko sprejme tudi sama. A s podporo devetih poslancev zunajvladne partnerice Levice bi bilo potrjevanje lažje. Skladno s protokolom o sodelovanju, ki so ga parafirali, ne pa tudi podpisali, bi sicer morali rebalans proračuna za letošnje leto po predhodnem usklajevanju podpreti.
»Nismo še dobili vseh dokumentov,« je pojasnil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec in dodal, da jim manjkajo še obrazložitve. Za zdaj rebalans proračuna, ki ga še proučujejo, tako nima njihove podpore. Znano pa je, da si želijo več sredstev za znanost in raziskovanje ter manj za obrambo, a menijo, da so trenutno »škarje med povišanjem sredstev za znanost in povišanjem postavk na obrambi prevelike«. Ba. E.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo na močno povečano stopnjo negotovosti pri naših ključnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Francija, Italija), ob padcu novih izvoznih naročil pa menijo, da napovedani presežek državnega proračuna v višini 0,3 odstotka BDP ni zadostno zagotovilo, da javnofinančni primanjkljaj ne bo spet presegel treh odstotkov v času nižje ali celo negativne gospodarske rasti.
Na GZS zato poudarjajo, da je zastavljeni proračun ambicioznejši od pričakovane gospodarske rasti, ter navajajo, da rebalans predvideva za 530 milijonov evrov višje izdatke glede na leto 2018, poleg tega je napoved letošnje gospodarske rasti opazno nižja od lanske, ko je znašala skoraj pet odstotkov. Poudarjajo še, da sedanja rekordno majhna brezposelnost in velika zaposlenost – ki po eni strani polni proračun, po drugi pa znižuje njegove izdatke – ni nujno trajna pridobitev.
Svarila vladi pa prihajajo tudi iz fiskalnega sveta. »Že v naši oceni smo poudarili, da bi proračunski okvir moral upoštevati, da se krepijo negativna tveganja glede gospodarske rasti in aktivnosti. A po naših informacijah bo vlada sprejemala rebalans proračuna v okvirih, ki jih je državni zbor potrdil decembra, in nimamo informacij, da bo vlada spremenila svoje načrte,« poudarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in napoveduje, da bo fiskalni svet po sprejetju rebalansa predstavil svojo oceno proračunskih dokumentov. Fiskalni svet je sicer nedavno tudi ocenil, da je – ob upoštevanju fiskalnega pravila – celotna javna poraba za sektor država previsoka za 270 milijonov evrov, a, kot pravi Kračun, tudi »nimajo informacij, da bi vlada imela načrte, da porabo prilagodi tem okvirom«. Obravnava rebalansa državnega proračuna za letos po posameznih programskih področjih bo jutri na mizi tudi na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer je mogoče pričakovati živahno razpravo socialnih partnerjev.
Vladna podlaga za pripravo rebalansa in izračun proračunskih prilivov – s tem pa tudi predvidenega proračunskega primanjkljaja – je namreč jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki so jo v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravili konec septembra lani. V njej so Sloveniji za letos predvideli 3,7-odstotno gospodarsko rast. Od tedaj so minili štirje meseci, v katerih pa so se zunanja tveganja precej povečala, zato je večina mednarodnih institucij v zadnjem času že znižala napovedi letošnje gospodarske rasti, predvsem za evrsko območje in nekatere naše najpomembnejše gospodarske partnerice. Prav ta teden je, denimo, Mednarodni denarni sklad (IMF) sklestil napoved za evrsko območje, še posebno pa izstopa njegova krepko znižana napoved rasti v naši najpomembnejši izvozni partnerici Nemčiji. IMF je Nemčiji oktobra lani – ko je nastala tudi omenjena Umarjeva jesenska napoved – še obetal 1,9-odstotno gospodarsko rast, zdaj pa meni, da bo evropska gospodarska lokomotiva rasla kar za tretjino počasneje, po stopnji 1,3 odstotka. Ob tem pa se realizirajo ali povečujejo še druga tveganja za naše izvoznike, od nenadzorovanega brexita do trgovinskih vojn.
Za zdaj brez podpore Levice
Ker je za sprejetje rebalansa potrebna le navadna večina glasov, ga peterica strank manjšinske vlade, ki ima 43 glasov ter sklenjen sporazum z manjšinskima poslancema, lahko sprejme tudi sama. A s podporo devetih poslancev zunajvladne partnerice Levice bi bilo potrjevanje lažje. Skladno s protokolom o sodelovanju, ki so ga parafirali, ne pa tudi podpisali, bi sicer morali rebalans proračuna za letošnje leto po predhodnem usklajevanju podpreti.
»Nismo še dobili vseh dokumentov,« je pojasnil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec in dodal, da jim manjkajo še obrazložitve. Za zdaj rebalans proračuna, ki ga še proučujejo, tako nima njihove podpore. Znano pa je, da si želijo več sredstev za znanost in raziskovanje ter manj za obrambo, a menijo, da so trenutno »škarje med povišanjem sredstev za znanost in povišanjem postavk na obrambi prevelike«. Ba. E.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo na močno povečano stopnjo negotovosti pri naših ključnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Francija, Italija), ob padcu novih izvoznih naročil pa menijo, da napovedani presežek državnega proračuna v višini 0,3 odstotka BDP ni zadostno zagotovilo, da javnofinančni primanjkljaj ne bo spet presegel treh odstotkov v času nižje ali celo negativne gospodarske rasti.
Opozorila GZS in fiskalnega sveta
Na GZS zato poudarjajo, da je zastavljeni proračun ambicioznejši od pričakovane gospodarske rasti, ter navajajo, da rebalans predvideva za 530 milijonov evrov višje izdatke glede na leto 2018, poleg tega je napoved letošnje gospodarske rasti opazno nižja od lanske, ko je znašala skoraj pet odstotkov. Poudarjajo še, da sedanja rekordno majhna brezposelnost in velika zaposlenost – ki po eni strani polni proračun, po drugi pa znižuje njegove izdatke – ni nujno trajna pridobitev.
Davorin Kračun: Celotna javna poraba za sektor država je previsoka za 270 milijonov evrov.
Svarila vladi pa prihajajo tudi iz fiskalnega sveta. »Že v naši oceni smo poudarili, da bi proračunski okvir moral upoštevati, da se krepijo negativna tveganja glede gospodarske rasti in aktivnosti. A po naših informacijah bo vlada sprejemala rebalans proračuna v okvirih, ki jih je državni zbor potrdil decembra, in nimamo informacij, da bo vlada spremenila svoje načrte,« poudarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in napoveduje, da bo fiskalni svet po sprejetju rebalansa predstavil svojo oceno proračunskih dokumentov. Fiskalni svet je sicer nedavno tudi ocenil, da je – ob upoštevanju fiskalnega pravila – celotna javna poraba za sektor država previsoka za 270 milijonov evrov, a, kot pravi Kračun, tudi »nimajo informacij, da bi vlada imela načrte, da porabo prilagodi tem okvirom«. Obravnava rebalansa državnega proračuna za letos po posameznih programskih področjih bo jutri na mizi tudi na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer je mogoče pričakovati živahno razpravo socialnih partnerjev.
