Tudi vreme vpliva na borzne tečaje – a vsak mesec drugače
Svetovni trg: samo sonce vedno vpliva pozitivno, vremenski učinek vetra, dežja, snega ali temperature pa zelo niha
Odpri galerijo
FOTO: Infografika
Julija so tečaji svetovnih delnic v evrih pridobili okoli tri odstotke vrednosti, od začetka leta pa šest odstotkov, k čemur so odločilno prispevale ameriške delnice, saj je povprečni donos na 45 največjih delniških trgih letos celo negativen in znaša okoli –5 odstotkov.
Iz psihologije je znano, da se investitorji na trgih ne obnašamo kot strogo racionalna bitja, ampak naše razpoloženje in čustva odločilno vplivajo na pripravljenost na tveganje.
V najnovejši raziskavi vremenskih vplivov na donose delniških trgov 49 držav med letoma 1973 in 2012 Dong in Tremblay ugotavljata močne vplive petih najpomembnejših vremenskih spremenljivk, kot so sonce, veter, dež, sneg in temperatura. Rezultati kažejo, da z izjemo sonca vremenski učinek preostalih spremenljivk zelo niha in je odvisen od podnebnega območja in letnih časov. Med ugotovitvami najbolj izstopa to, da ima dolžina sončnega obsevanja pozitiven vpliv v vseh podnebjih in regijah. Prijetne vremenske razmere spodbujajo vlagatelje k optimizmu in aktivnostim na prostem. Izjema so ekstremno visoke ali nizke temperature, ki po dognanjih eksperimentalne psihologije vzbujajo v posameznikih povečano razdražljivost, agresivnost in nepripravljenost na tveganje.
V hladni regiji s povprečno letno temperaturo okoli deset stopinj Celzija, kamor spadajo tudi ZDA, Avstrija, Nemčija in Slovenija, imata v seštevku največji vpliv na donose temperatura in čas sončnega obsevanja, v posameznih mesecih in letnih časih pa tudi veter, dež in sneg. Največji ekonomski učinek po metodi najmanjših kvadratov naj bi imela temperatura v oktobru (+25 odstotkov na letni ravni), čas sončnega obsevanja v februarju (+12 odstotkov), veter v marcu (–15 odstotkov) in dež v juliju (–12 odstotkov).
V zmerni regiji s povprečno letno temperaturo okoli 14 stopinj Celzija, kamor spadajo tudi Kitajska, Japonska, Francija, Italija, Španija, Turčija in Velika Britanija, ima največji vpliv na donose temperatura v februarju (+30 odstotkov na letni ravni) in juniju (+15 odstotkov), čas sončnega obsevanja v marcu (+22 odstotkov) ter dež v juniju (–15 odstotkov) in juliju (–10 odstotkov).
Že veliki Ben Graham je govoril o tem, kako skoraj vsi vlagatelji na delniških trgih pričakujejo, da jim bo kdo drug razložil, kako se bodo gibali tečaji na delniških trgih. Zaradi velikega in stalnega povpraševanja jim zato finančna industrija z veseljem ustreže, čeprav večina kratkoročnih borznih napovedi nima posebnega smisla in ponavadi škodljivo vpliva na vedenje vlagateljev.
V tej fazi poznega bikovskega cikla rasti so ameriške delnice tiste, ki rušijo vse pred seboj in predstavljajo stavo na kombinacijo hitre rasti in momenta. Tehnološke delnice so julija dosegle novo rekordno vrednost, ameriške delnice pa so zabeležile štiri zaporedne mesece rasti. Enostavna statistika govori, da so ameriške delnice po drugi svetovni vojni ob tako močnem vetru v hrbet praktično vedno (z več kot 90-odstotno verjetnostjo) nadaljevale rast tudi v naslednjih šestih in dvanajstih mesecih, njihov povprečni donos pa je v preostanku leta znašal okoli osem odstotkov.
Iz psihologije je znano, da se investitorji na trgih ne obnašamo kot strogo racionalna bitja, ampak naše razpoloženje in čustva odločilno vplivajo na pripravljenost na tveganje.
V najnovejši raziskavi vremenskih vplivov na donose delniških trgov 49 držav med letoma 1973 in 2012 Dong in Tremblay ugotavljata močne vplive petih najpomembnejših vremenskih spremenljivk, kot so sonce, veter, dež, sneg in temperatura. Rezultati kažejo, da z izjemo sonca vremenski učinek preostalih spremenljivk zelo niha in je odvisen od podnebnega območja in letnih časov. Med ugotovitvami najbolj izstopa to, da ima dolžina sončnega obsevanja pozitiven vpliv v vseh podnebjih in regijah. Prijetne vremenske razmere spodbujajo vlagatelje k optimizmu in aktivnostim na prostem. Izjema so ekstremno visoke ali nizke temperature, ki po dognanjih eksperimentalne psihologije vzbujajo v posameznikih povečano razdražljivost, agresivnost in nepripravljenost na tveganje.
V hladni regiji s povprečno letno temperaturo okoli deset stopinj Celzija, kamor spadajo tudi ZDA, Avstrija, Nemčija in Slovenija, imata v seštevku največji vpliv na donose temperatura in čas sončnega obsevanja, v posameznih mesecih in letnih časih pa tudi veter, dež in sneg. Največji ekonomski učinek po metodi najmanjših kvadratov naj bi imela temperatura v oktobru (+25 odstotkov na letni ravni), čas sončnega obsevanja v februarju (+12 odstotkov), veter v marcu (–15 odstotkov) in dež v juliju (–12 odstotkov).
V zmerni regiji s povprečno letno temperaturo okoli 14 stopinj Celzija, kamor spadajo tudi Kitajska, Japonska, Francija, Italija, Španija, Turčija in Velika Britanija, ima največji vpliv na donose temperatura v februarju (+30 odstotkov na letni ravni) in juniju (+15 odstotkov), čas sončnega obsevanja v marcu (+22 odstotkov) ter dež v juniju (–15 odstotkov) in juliju (–10 odstotkov).
Že veliki Ben Graham je govoril o tem, kako skoraj vsi vlagatelji na delniških trgih pričakujejo, da jim bo kdo drug razložil, kako se bodo gibali tečaji na delniških trgih. Zaradi velikega in stalnega povpraševanja jim zato finančna industrija z veseljem ustreže, čeprav večina kratkoročnih borznih napovedi nima posebnega smisla in ponavadi škodljivo vpliva na vedenje vlagateljev.
V tej fazi poznega bikovskega cikla rasti so ameriške delnice tiste, ki rušijo vse pred seboj in predstavljajo stavo na kombinacijo hitre rasti in momenta. Tehnološke delnice so julija dosegle novo rekordno vrednost, ameriške delnice pa so zabeležile štiri zaporedne mesece rasti. Enostavna statistika govori, da so ameriške delnice po drugi svetovni vojni ob tako močnem vetru v hrbet praktično vedno (z več kot 90-odstotno verjetnostjo) nadaljevale rast tudi v naslednjih šestih in dvanajstih mesecih, njihov povprečni donos pa je v preostanku leta znašal okoli osem odstotkov.
