Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Umar občutno znižal napoved gospodarske rasti za 2023

Napoved letošnje gospodarske rasti zvišana na pet odstotkov, za prihodnje leto pa je s treh odstotkov znižana na 1,4 odstotka.
Umar, ki ga vodi Maja Bednaš, je tudi zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini opazno znižal gospodarske obete za prihodnje leto. Foto: Jure Eržen/delo
Umar, ki ga vodi Maja Bednaš, je tudi zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini opazno znižal gospodarske obete za prihodnje leto. Foto: Jure Eržen/delo
15. 9. 2022 | 14:13
15. 9. 2022 | 16:31
4:21

Vlada se je seznanila z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V njej je sicer zvišal napoved gospodarske rasti za letos s 4,2 na pet odstotkov, za prihodnje leto pa jo je zaradi energetskih tveganj, pričakovanega znižanja tujega povpraševanja in manjše domače potrošnje krepko znižal, in sicer s treh na 1,4 odstotka. V 2024 naj bi se rast nato rahlo okrepila, na 2,6 odstotka.

Na Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš, opozarjajo, da je bila tokratna napoved pripravljena v zelo negotovih razmerah, povezanih z razmerami na energetskih trgih, ki se še naprej zaostrujejo z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in hkrati poslabšujejo tudi gospodarske obete v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah.

Letošnji popravek navzgor pri rasti za letos utemeljujejo predvsem z višjo rastjo zasebne potrošnje in visokim prispevkom spremembe zalog v prvi polovici leta. V drugi polovici 2022 pa pričakujejo obrat in umirjanje v izvoznem delu gospodarstva, kar sicer že nakazuje poslabševanje kazalnikov zaupanja in poslovnih tendenc v poletnih mesecih, že od pomladi pa se slabšajo tudi napovedi mednarodnih inštitucij. Zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije je letos pričakovati tudi umiritev rasti zasebne potrošnje. V času velike negotovosti, visokih cen in rastočih obrestnih mer na Umarju tudi ne predvidevajo močnejše krepitve skupnih investicij, kljub nadaljnji rasti državnih in stanovanjskih investicij.

V 2023 se bo rast znatno upočasnila tudi zaradi znižanja tujega povpraševanja, še vedno pa so vsi kazalniki pozitivni. »Tudi v osnovnih scenarijih mednarodnih inštitucij se pričakuje rast, sicer šibkejša kot letos. Predvsem v letošnjem zadnjem četrtletju in prvem četrtletju 2023 bi lahko prišlo do vidnejše upočasnitve. Sicer pa so obeti v osnovnih scenarijih, zlasti za drugo polovico prihodnjega leta, pozitivni. To je bila osnova za pripravo gibanj v izvoznem delu gospodarstva, pa tudi za celotno napoved BDP,« pojasnjuje Maja Bednaš.

Umar sicer za letos napoveduje 8,9-odstotno povprečno inflacijo, prihodnje leto pa na bi se postopoma znižala na povprečno šest odstotkov, v 2024 pa na 2,9 odstotka.

Alternativni ostrejši scenarij

Na Umarju so ob tem za 2023 pripravili tudi alternativni scenarij, zasnovan na predpostavki, da bi se rast v evrskem območju zaradi uresničitve tveganj in zaostrovanja energetskih razmer znižala za dve do 2,5 odstotne točke. V tem primeru bi v Sloveniji prihodnje leto zabeležili za 1,5 odstotne točke nižjo, torej približno ničelno rast, stopnja inflacije pa bi se zaradi dragih energentov povečala za dodatni dve odstotni točki.

Na trgu dela sicer ni pričakovati poslabšanja, nasprotno, naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta nadaljevala letos in v prihodnjih dveh letih. Število registriranih brezposelnih naj bi se tako z lanskih 74.300 letos znižalo na dobrih 57 tisoč, na dobrih 54 tisoč v 2023 in na manj kot 53 tisoč v 2024.

Umarjeva jesenska napoved bo tako kot vsako leto tudi podlaga za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti. Vlada ju mora predložiti v državni zbor do konca tega meseca.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine