V energijsko pametni stavbi upravljamo vso porabo

Najpomembnejša je izolacija stavbe, nato pride vse drugo, vse do lastne proizvodnje energije
Fotografija: Funkcije v samodejni oziroma pametni stavbi lahko upravljamo na daljavo. FOTO: Schneider Electric
Odpri galerijo
Funkcije v samodejni oziroma pametni stavbi lahko upravljamo na daljavo. FOTO: Schneider Electric

Energijsko pametna je zgradba, v kateri imamo pod nadzorom vse energente in jih z nekakšnim naprednim orodjem smiselno upravljamo, poleg tega lahko pripomoremo k uravnavanju elektroenergetskega sistema. »Resnično prava pametna hiša je tista, v kateri so potrebni minimalni ali sploh nobeni posegi uporabnika,« pravijo v Schneider Electricu.

Za upravljanje stavbe so nujni podatkovni elementi, ki morajo imeti možnost povezave z nadzornim sistemom, na to se veže programska oprema in orodja za komunikacijo s tem sistemom. Podatkovni elementi so predvsem različni senzorji in merilne naprave, ki nam dajejo informacije o stanju. Programska oprema vse to analizira in podatke posreduje neposredno na izvršilne elemente, kot so regulatorji ogrevanja, regulacijska senčila, hkrati pa tudi na našo komunikacijsko napravo, ki je lahko poleg tablojev, razporejenih po stanovanju, tudi navaden pametni telefon z ustrezno aplikacijo. »Če želimo kar najoptimalnejšo porabo energije, moramo imeti pod nadzorom vse dogajanje na energetskem področju naše zgradbe. Samo delen nadzor pomeni tudi delne rezultate,« pravi Srečko Bezjak, direktor Schneider Electrica Slovenija.

Največje prihranke lahko pričakujemo samo v primeru, če imamo kompleksno zgrajen sistem pametne zgradbe. Na prvem mestu so energenti za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in tudi za razsvetljavo z maksimalnim mogočim koriščenjem dnevne svetlobe. »To ne pomeni nobenega odrekanja na račun udobja, ampak samo optimizacijo porabe koristne energije. Celo več; s tem sistemom si tudi izboljšamo naš način življenja, saj imamo v vsakem trenutku na voljo vse podatke o našem domu in nadzor okrog njega,« poudarja Bezjak.

INFOGRAFIKA: PAM
INFOGRAFIKA: PAM


Stavba mora biti odzivna


Dodaja, da je del evropske energetske politike tudi to, da se sistem stavbe prilagaja na zunanje zahteve in potrebe, ter zagotavlja fleksibilnost za sistem, ki postaja vse pomembnejši tržni produkt. Poleg tega je odzivanje na zunanje potrebe lahko tudi prihranek. Upravljavec sistema lahko samodejno zmanjša porabo v sistemu z ustavitvijo polnjenja električnih avtomobilov ali segrevanja bojlerjev.

Bezjak pravi, da za energijsko pametno hišo ni treba nujno imeti lastnega vira energije, denimo sončne elektrarne, je pa za neodvisnost in samozadostnost to več kot zaželeno. »Kdo si ne želi voziti avtomobila, katerega strošek goriva na kilometer je nič? To lahko dosežemo s tem, da svoj avtomobil na električni pogon polnimo z lastno sončno elektrarno, po možnosti z lokalnim hranilnikom električne energije,« pravi Bezjak.


Ne pametna, samodejna


Energetski svetovalec Matjaž Valenčič se ne strinja z izrazom »pametna« stavba, »samodejna« se mu zdi bolje. »V širšem pogledu je samodejna stavba del samodejnega energijskega omrežja. Ko so v omrežju presežki energije, jih samodejna stavba sprejme in akumulira, ko so primanjkljaji, pa stavba zmanjša rabo energije in, če je mogoče, energijo oddaja v omrežje. To je smiselno spodbuditi s fleksibilno tarifo,« pravi Valenčič.

V ožjem smislu pa stavba sprejema iz okolice in omrežja toliko energije, kolikor je potrebuje. »Sistem je mogoče nadgraditi tako, da je stavba tudi hranilnik energije, sprejme energijo iz sistema takrat, ko je energija poceni, in odda v omrežje takrat, ko je energija draga. Prioritete naj bodo tako nastavljene, da ima prednost vključitev obnovljivih virov energije iz stavbe, kar je, denimo, elektrika iz sončne elektrarne, metan iz hišne čistilne naprave, odpadna toplota ...« našteva Valenčič in dodaja, da je lastna proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije tudi zahteva pravilnika o skoraj ničenergijskih stavbah (SNES).
»Samodejna stavba je povratno povezana s samodejnim omrežjem elektrike, plina, vodovoda in drugega ter omogoča samodejno krmiljenje, upravljanje in nadzor vseh vgrajenih energetskih naprav in sistemov. Del samodejne stavbe je tudi električni avtomobil,« pravi tudi Valenčič.

Ohraniti moramo možnost nadzora, sicer lahko postanemo ujetniki. FOTO: Schneider Electric
Ohraniti moramo možnost nadzora, sicer lahko postanemo ujetniki. FOTO: Schneider Electric


Dodaja pa, da je še veliko sistemov še prezrtih ali nedodelanih. Hladilnik proizvaja hkrati hlad in toploto, ki bi lahko ogrevala sanitarno vodo. Neovirano odteka tudi toplota odplak, je je pa več, kot jo je potrebne za ogrevanje SNES. Voda iz kopalnih kadi je primerna za splakovanje stranišč. Sončna elektrarna v samopreskrbi naj bi imela možnost tudi otočnega, ne samo omrežnega delovanja, zdaj je tako, da se elektrarna izklopi, ko pade omrežje in ob izpadu ne more oskrbovati lastne stavbe. Gradnja sončnih elektrarn v samopreskrbi bi morala biti zakonska zahteva za vse novogradnje in prenove.


Ni dobro biti ujetnik


Valenčič še opozarja, da prevelika stopnja avtomatizacije ni stroškovno učinkovita in do uporabnikov prijazna. »Stavba mora zagotavljati varen dom uporabnikom predvsem v neprijetnih zunanjih pogojih. Konkretno, pozimi zmanjka elektrike za nekaj tednov. Kdor je takrat živel v samodejni stavbi, ni mogel niti krmiliti žaluzij, odpirati vhodnih vrat niti ogrevati stavbe. Zato svetujem dokajšnjo mero previdnosti pri uporabi stopnje avtomatizacije,« opozarja Valenčič in dodaja, da prebivalci preveč pametne stavbe postanejo ujetniki.

Preberite še:

Komentarji: