V izračun inflacije je pri nas vključenih kar 80.000 cen
Statistični urad in statistično društvo Slovenije sta pripravila statistični dan, ki je potekal na Brdu pri Kranju pod aktualnim naslovom V luči podražitev. Ključnega pomena za odziv na inflacijo, ki zdaj skrbi prebivalstvo in gospodarstvo, je sicer tudi kakovostna in dovolj podrobna statistika, ki omogoča poglobljene razumevanje dejavnikov inflacije, kar je osnova za oblikovanje ukrepov, je ob tem poudaril viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško.
Še slabo leto nazaj je bila prevladujoča ocena, da bo rast cen pri nas in po svetu le prehodna, kasneje pa so predvsem posledice vojne v Ukrajini in energetska draginja povzročili, da postaja vse širše osnovana in bo še nekaj mesecev ostala visoka tako pri nas kot v evrskem območju. Zdajšnja stopnja inflacije v Sloveniji presega deset odstotkov, napovedovanje prihodnje dinamike cen pa je v negotovih razmerah še dodatno oteženo, je opozoril Bradeško. Zadnje uradne makroekonomske napovedi evrosistema sicer predvidevajo znižanje stopnje inflacije do približno dveh odstotkov v letu 2024.
Inflacija je bila sicer tudi tema prvega statističnega dneva leta 1987, res pa smo tedaj imeli precej visoko hiperinflacijo, se je spomnil direktor Sursa Tomaž Smrekar in dodal, kako se je vmes izboljšala tudi metodologija spremljanja cen, ki je zdaj visoko mednarodno primerljiva. Po oceni Janeza Kušarja iz Urada za makroekonomske analize in razvoj bi se inflacija morala v prihodnjem letu umiriti, če ne bo dodatnih šokov, po drugi strani pa bo spomladi 2023 treba računati tudi na učinek osnove iz letošnjega leta, v inflacijo pa se bodo prelila tudi zvišanja obrestnih mer. Na drugi strani pa ekonomist Marko Pahor meni, da se inflacija pri nas doslej še ni vgradila v plače, se bo pa to to zgodilo v prihodnje. To pomeni, da nas verjetno čaka še nekaj let s povišano stopnjo inflacije in na to se bomo morali navaditi.
Surs mesečno spremlja kar 80 tisoč cen
Na statističnem uradu vsak mesec merijo rast cen, in sicer to zajema postopek, ki vodi od posamezne cene do na desetinko natančno izračunane mesečne inflacije. V posodobljeno košarico življenjskih potrebščin je zdaj mesečno vključenih 800 različnih izdelkov in storitev, statistiki pa z novo metodologijo spremljajo kar 80 tisoč različnih cen. Na terenu jih merijo v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Mariboru, zbirajo pa jih tudi elektronsko preko podatkovnih baz trgovcev. Nekatere podatke pa postrgajo tudi s spletnih strani, je bila slikovita Klavdija Škerlak iz Sursa.
Po besedah njenega kolega Borisa Zavca zdaj na inflacijo najbolj vplivajo cene hrane in energentov vzdolž celotne cenovne verige, ob tem, da je letna rast cen goriva in energentov dosegla skoraj 40 odstotkov. Slovenija je imela konec septembra, merjeno z evropsko primerljivim indeksom cen življenjskih potrebščin, 10,6-odstotno stopnjo inflacije, kar je rahlo nad povprečjem evrskega območja (10 odstotkov) in približno dvakrat manj manj kot v baltskih državah, kjer so najbolj porasle cene energentov.
