Vzgojne kazni za oškodovanje množic

Ljubljana – Zakonodaja o varstvu potrošnikov v EU ne bo več brezzobi tiger, saj je evropska komisija predlagala nov dogovor za krepitev pravic potrošnikov. K temu sta jo med drugim spodbudili Volkswagnova dizelska afera in Facebookova zloraba osebnih podatkov. Sveženj novih pravil med drugim omogoča zastopniške odškodninske tožbe tudi v tistih državah EU, kjer skupinske tožbe pravni sistem do zdaj ni poznal.

Skupinske oziroma kolektivne tožbe je v Slovenijo prinesel lani sprejeti istoimenski zakon, pravila pa se bodo začela uporabljati 21. aprila letos. V nekaterih članicah EU so podobna pravila že veljala, na primer v Nemčiji, kjer je VW prodal 2,7 milijona spornih vozil in bi bil dotok tožb najobsežnejši, pa ne.

Predlagatelj bo potrošniška organizacija

Poslej bodo lahko potrošniške organizacije v vseh članicah EU sprožile zastopniške tožbe ter zahtevale odškodnino in nadomestitev ali popravilo izdelka v imenu skupine potrošnikov, oškodovanih zaradi nezakonite poslovne prakse. Predlagatelj bo torej, za razliko od ZDA, kjer imajo skupinske tožbe že dolgo tradicijo, lahko le registrirana in javno nadzorovana potrošniška organizacija.

Po novem bodo potrošniki, ki so bili oškodovani zaradi nepoštenih poslovnih praks, na primer agresivnega ali zavajajočega trženja, lahko individualno zahtevali na primer finančno odškodnino ali odstop od pogodbe v vseh članicah EU, čeprav se predpisi s področja varstva potrošnikov od države do države razlikujejo.

Vzgojne kazni

Kazni za kršitelje predpisov o varstvu potrošnikov so bile doslej v vsaki državi drugačne, praviloma pa prenizke, da bi lahko podjetja zadržale na strani zakona. Posebej je to veljalo v primeru množičnih oškodovanj, kaznim pa so se brez težav izmuznile velike multinacionalke.



Po novem bodo lahko organi za varstvo potrošnikov v državah naložili učinkovite kazni: Za obsežne kršitve, v katerih bodo oškodovani potrošniki v več članicah EU, bo predvidena najvišja denarna kazen v vrednosti štirih odstotkov letnega prometa trgovca v vsaki članici.

Večja varnost na spletu

Spletni trgi (platforme kot je Booking.com, Airbnb) bodo morali biti preglednejši, da bodo potrošniki natančno vedeli, kdaj kupujejo blago od trgovca (in jih torej varujejo predpisi o varstvu potrošnikov), kdaj pa od posameznika. Od pogodbe bodo v 14 dneh lahko odstopili tudi takrat, ko »kupujejo« brezplačne digitalne storitve (v zameno zanje pa prispevajo svoje osebne podatke). To običajno velja za storitve shranjevanja v oblaku, družbene medije in račune elektronske pošte. Ali drugače: lahko bodo »razveljavili« svoj FB profil, elektronsko pošto...

Naslednja pereča tema je dvojna kakovost blaga; za zaostritev pravil so se zavzemale zlasti članice iz Vzhodne Evrope. Če bodo podjetja tržila svoje izdelke v več državah EU kot enake, čeprav se bodo njihova sestava ali značilnosti bistveno razlikovale, bodo organi to lahko obravnavali kot zavajajočo poslovno prakso.

Izboljšanje, a prepozno

Evropska potrošniška organizacija Beuc ocenjuje dogovor kot veliko izboljšanje sedanjega stanja, vendar manj, kot bi bilo potrebno, zvišanje kazni in razširitev skupinske tožbe pa da sta veliko prepozna.