Z NEDO Idrija postaja pametno mesto

Idrija – Projekt NEDO je projekt pametnih omrežij, prek katerega želijo pogodbeni partnerji z uporabo naprednih in okolju prijaznih tehnologij zasledovati skupne cilje trajnostnega razvoja. Gre za enega bolj domiselno zasnovanih projektov, ki je po eni strani na slovenski trg privabil japonske vlagatelje, po drugi pa bo močno prispeval k izkoristku že obstoječega električnega omrežja z uporabo sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku.

V Idriji so se danes tako mudili predstavniki japonske korporacije Hitachi in Elesa, ki projekt vodita in koordinirata, ter drugi pomembni deležniki, med njimi predstavniki podjetja Kolektor Sisteh in občine Idrija, ki je poleg Ljubljane vključena v drugo fazo pilotnega projekta. NEDO je ena največjih japonskih investicij v Sloveniji, vredna 35 milijonov evrov, s ključnim okoljskim doprinosom. Cilj projekta je razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z nameščeno opremo tvorile infrastrukturo pametnih omrežij. 



S slavnostnim podpisom pogodbe so japonski ter slovenski predstavniki skupaj z idrijskim županom Tomažem Vencljem tako »zapečatili« uspešno gospodarsko zgodbo, ki bo z vidika elektrogospodarstva v Slovenijo prinesla precej koristi. Deležniki so danes v Idriji poudarili predvsem uporabo naprednih rešitev, ki izzive elektroenergetskega sistema rešuje z okolju prijaznimi rešitvami, optimalno izkorišča obstoječe omrežje, odjemalci pa na ta način dobijo višjo kakovost dobave električne energije in hkrati možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi rešitvami.

»Idrija je v zgodovini vedno bila center za uporabo in preizkušanje novih tehnologij. Ker smo imeli tu drugi največji rudnik živega srebra na svetu, so bile tehnologije vedno napredne. Zato smo veseli, da bomo svečano podpisali pogodbo in potrdili našo željo po sodelovanju v tem projektu. Verjamem in želim si, da se s tem projektom poveča kakovost distribucije električne energije na tem področju in določi primarne uporabnike v kritičnih situacijah. Kot občina vidimo v tem večjo učinkovitost pri rabi energije in manjšo obremenitev okolja,« je dejal župan pred podpisom pogodbe.



»Kolektor Sisteh je v ta projekt, ki je šel skozi več faz, vključen že dlje časa. Leta 2017 se je začela prva faza, ki je zajemala področje kvalitete električne energije, predvsem regulacijo napetosti v distribucijskem omrežju in zagotavljanje zanesljive oskrbe v omrežju. Lani je prišla druga faza, ki se je osredotočila na mesto Idrija. Izvajata se dve aktivnosti – prva je obratovanje omrežja, ki zagotavlja oskrbo določenega dela pomembnih javnih objektov tudi v primeru izpadov elektroenergetskega omrežja. Drugi del pa je usmerjen v učinkovito rabo električne energije v pomembnih stavbah in pri rezidenčnih uporabnikih. Tudi pri snovanju rešitev smo že v osnovi upoštevali dejstvo, da želi Idrija postati pametno mesto in rešitve ter platforme uporabljati tudi za druge sfere življenja,« je povedal Samo Ceferin, odgovoren za področje industrije in elektroenergetike.

Pomembne občinske stavbe ob izpadu preskrbljene z energijo

V primeru izpadov električne energije bodo najpomembnejše občinske stavbe, kot so zdravstveni dom, gasilski dom in prostori policije, pa psihiatrična bolnišnica in dom za starejše občane, preskrbljeni z energijo. Z mikro omrežjem bodo tako povečali tudi učinkovitost odjemalcev. V izrednem stanju bodo pod napajanjem ohranili samo najbolj kritične odjemalce, denimo že omenjeno občino in nekatere javne službe. 

Kmalu bodo na občinski upravi med občane poslali razpis, prek katerega se bo v projekt lahko vključilo tudi 30 gospodinjstev. Po besedah Tadeja Rupnika z občinske uprave bodo imela prednost tista gospodinjstva, ki porabijo več električne energije. 

In kje sam vidi največje prednosti vključitve mesta Idrija v NEDO? »Kakšnih hudih pridobitev v tem trenutku gospodinjstva še ne bodo imela. Je pa ta pilotni projekt namenjen raziskavi, kaj se bo zgodilo takrat, ko se bo cena elektrike spremenila. Prebivalci, ki se bodo vključili, bodo dobili opremo in informacije, kaj in kako porabljajo. Gre za platformo za prihodnje zahteve, ki jih bo prinesel trg.« Rupnik je dodal, da bo mesto pridobilo veliko nove tehnologije.



»Poraba električne energije se bo v naslednjih letih bistveno povečala, avtomatizacija je pred vrati in Idrija je bila doslej vedno v frontni črti pametnih mest. Tehnološko smo bili vedno v ospredju in prišel bo čas, ko bo potrebno pridobiti znanje za upravljanje s podatki, znanje in izkušnje iz projekta NEDO pa bomo poskušali takrat koristno uporabiti.« V Idriji bodo v prostore male elektrarne na Lejnštatu montirali tudi baterijski hranilnik energije. Očitke, da bi bil hranilnik kakor koli nevaren za okolico ali ljudi, je Rupnik zavrnil. 

Na Elesu so o koristih za Slovenijo z vidika drugega gospodarstva že septembra lani poudarili močno elektro in elektronsko industrijo, ki letno ustvari približno štiri milijarde evrov prihodkov ter zaposluje okrog 30.000 ljudi. »Podjetja v tem segmentu imajo vrhunske rešitve, vendar vsi za trženje v globalnem okolju potrebujejo domače reference, kar jim omogoča projekt NEDO. Globalni trg rešitev pametnih omrežij je že danes ocenjen na približno 50 milijard evrov, pričakovana letna rast trga pa je osemodstotna,« so takrat zapisali.