Za Slovenijo manj evropskega denarja

Evropska komisija bo v prihodnjih treh tednih državam članicam posredovala predloge, kako si zamišlja posamezne evropske politike v prihodnji finančni perspektivi.
Fotografija: Denar iz kohezijskega sklada je namenjen tudi za nov tir med Koprom in Divačo. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Denar iz kohezijskega sklada je namenjen tudi za nov tir med Koprom in Divačo. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Ljubljana, Bruselj – Evropska komisija bo v prihodnjih treh tednih državam članicam posredovala predloge, kako si zamišlja posamezne evropske politike v prihodnji finančni perspektivi. Začela bo jutri s predlogom ureditve kohezijske politike, ključne za Slovenijo. Iz tega žaklja bo za Slovenijo po letu 2020 na voljo manj denarja.
 
»Slovenija bo v prihodnji finančni perspektivi iz objektivnih razlogov upravičena do manj sredstev evropskega proračuna,« je pojasnil državni sekretar v Cerarjevem kabinetu Igor Mally. Evropska komisija je že v predlogu evropskega proračuna 2021–2027 manj sredstev namenila za dve za Slovenijo pomembni politiki, to sta kohezija in kmetijstvo. Poleg tega je zahodna Slovenija v sedanji perspektivi dobila precej ugoden aranžma, zaradi brexita pa se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij povečala, je Mally naštel razloge za pričakovano zmanjšanje sredstev za Slovenijo. Zahodna Slovenija je zdaj v povprečju evropske razvitosti, zato bo v prihodnjem proračunu toliko težje izpogajati ustrezna kohezijska sredstva za ta del države.
 
Jutri bo komisija predložila paket predlogov uredb s področja kohezijske politike, nato pa bodo predlogi zakonodajnih aktov po posameznih politikah iz Bruslja prihajali skoraj vsak delovni dan do sredine junija. Opredelili bodo način izvajanja posameznih politik in fokus financiranja ter bodo osnova za nadaljnja pogajanja, je dejal Mally: »Ta teden še ne moremo pričakovati, da bomo imeli jasno sliko, kaj pomenijo predlogi evropske komisije za Slovenijo. Zakonodajni akti ne bodo prišli vsi hkrati. Poleg tega bomo potrebovali še nekaj časa za interne izračune, kaj pomenijo za obe regiji in celotno državo.«

 Bo Slovenija po letu 2020 še naprej neto prejemnica ali bo neto plačnica? »Legitimno je pričakovati, da bo Slovenija tudi v prihodnji finančni perspektivi ostala neto prejemnica,« je odgovoril Mally.

Koliko manj denarja bo za kohezijske projekte v Sloveniji, je torej še vprašanje, glede na predlog komisije pa bo denar na voljo za drugačne projekte kot v sedanji finančni perspektivi. Bruselj predlaga več denarja za varnost in migracije, raziskave, inovacije, program Erasmus in digitalizacijo. Manj denarja naj bi torej namenili cestam, pločnikom in krožiščem, več pa železnicam, digitalizaciji ter ukrepom za spodbujanje razvoja, konkurenčnosti, delovnih mest in gospodarske rasti.

V sedanji finančni perspektivi so bili iz kohezijskega sklada v Sloveniji med drugim sofinancirani odvajanje in čiščenje odpadne vode v Ljubljani, avtocestni odsek Draženci–Gruškovje, vodooskrbni sistemi v Podravju, protipoplavna ureditev Gradaščice, vodovodi na Notranjskem in v Suhi krajini.

V tej finančni perspektivi so iz kohezijskega sklada predvidena še sofinanciranja modernizacije železniške proge Maribor–Šentilj – projekt je vreden 119 milijonov evrov, kohezijski sklad bo prispeval 101 milijon evrov –, drugega tira Divača–Koper z 80 milijoni evrov ter sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Log - Dragomer z desetimi milijoni evrov, so med drugim našteli v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Evropska komisija je predlogu proračuna predlagala zmanjšanje sredstev tudi za kmetijstvo oziroma razvoj podeželja. »Zaradi pomena in vloge politike razvoja podeželja menimo, da je predlagano zmanjšanje na tem področju občutno preveliko,« so se po objavi predloga iz Bruslja odzvali v slovenski vladi.

V programu razvoja podeželja 2014–2020, v katerem investicije sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, je bilo največ sredstev odobrenih Celjskih mesninam, in sicer 2,3 milijona evrov za hladilnico ter prizidek za pakiranje, hlajenje in sušenje izdelkov. Občinama Beltinci in Odranci so odobrili 1,5 in 1,4 milijona evrov za agromelioracijo, za enak namen sta po okoli pol milijona evrov dobili občini Kamnik in Tišina, Jata Emona pa slab milijon evrov za posodobitev proizvodne in skladišče opreme, so med drugim našteli na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Nezadovoljstvo pred pogajanji

Sedemletni proračun sprejmejo države članice s soglasjem (običajno po dramatičnih pogajanjih) in evropski parlament. Optimisti pričakujejo, da bi bil lahko »pod streho« že do evropskih volitev maja prihodnje leto.

A naporna pogajanja o vsaki številki se bodo najbrž zavlekla še globoko v leto 2020. To so že nakazale prve razprave. Prejemnice, med katerimi je Slovenija, izražajo veliko zaskrbljenost nad rezi na področju kohezije, ki da so preveliki. Poljska, denimo, opozarja, da bi katera od regij utegnila izgubiti 30 odstotkov denarja. Vzrok za reze sta tako brexit kot tudi nujnost preusmeritve EU na številne nove naloge (migracije, obramba, digitalizacija …). Kvadraturo kroga bo še teže rešiti, ker skupina premožnih članic benti, da bi morala manjša EU po brexitu imeti manjši proračun.

Kar precej nezadovoljstva je povzročila evropska komisija, ker da s »kreativnim računovodstvom« poskuša olepšati celoten položaj glede rezov. Bruselj je povzročil precejšnjo zmedo, saj so se tradicionalnim nejasnostim, povezanim z različno obravnavo proračunskih plačil in obveznosti, pridružili še dvojni izračuni – po tekočih cenah in cenah iz leta 2018.  Poleg tega ponekod v primerjavah z veljavnim obdobjem bolj poljubno upoštevajo prispevke in izdatke, ki izhajajo iz članstva Združenega kraljestva.

V evropskem parlamentu in inštitutih ugotavljajo, da bodo dejanski rezi na področju kohezije in kmetijstva večji od napovedanih. Denarja za šibkejše regije bi utegnilo biti deset odstotkov manj. Dejanski rezi pri kmetijstvu utegnejo biti veliko večji od napovedanih petih odstotkov, kar 15-odstotni. Posebna tema bodo merila, po katerih se bo delil denar po regijah. Pričakovati je, da bodo nekoliko bolj upoštevana merila, kakršna so socialni indikatorji in integracija migrantov. Sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad sta v nekaj članicah vir 50 odstotkov ali več javnih investicij.

V regijah pričakujejo pojasnila, kaj konkretno pomenijo načrti evropske komisije, da bo pri kohezijskih projektih več nacionalnega sofinanciranja. Želeno bo, da se s pomočjo kohezije dosegajo siceršnji cilji EU: strukturne reforme, transport, razvoj trga dela, varstvo okolja, učinkovitejša administracija, krožno gospodarstvo. Politično bo morala biti sprejeta odločitev, v kolikšen obsegu je še sploh smotrno financirati projekte v bolj razvitih državah in ali se ne bi raje osredotočili le na najpomembnejša področja.

Financiranje iz plastike

Evropska komisija pri financiranju proračuna, njegov daleč največji vir so nacionalni prispevki članic, razmišlja o inovativnejših prejemih. Tako v okviru prizadevanja za manjšo uporabo plastike – načrtovane so prepovedi, denimo plastičnega jedilnega pripora in kozarcev – predlagajo posebno dajatev – prispevek članic na plastično embalažo. Izračunali so, da bi iz tega vira lahko dobili sedem milijard evrov, če bi dajatev za kilogram znašala 80 centov. Logika v ozadju tega predloga je spodbujanje zmanjševanja plastičnih odpadkov. 
 

Komentarji: