Pregrevanje bolnišnic, porast utopitev, požarov in cvetenje strupenih alg

Velik del severne poloble je v zadnjih tednih v primežu vročinskih valov in požarov, a visoke temperature so prizadele tudi severnoevropske države Norveško, Švedsko in Finsko. Julija so se soočili z dolgotrajnim nordijskim vročinskim valom. Na Finskem je temperatura zraka vztrajala nad 30 stopinj Celzija kar 22 zaporednih dni, Švedska pa je v desetih zaporednih dneh beležila tako imenovane tropske noči, ko temperature ponoči niso padle pod 20 stopinj Celzija.

Vročina je imela velike posledice, saj tudi tamkajšnja infrastruktura ni bila zgrajena za ekstremne temperature, vročina pa je za starajoče se prebivalstvo še posebej tvegana. Po poročanju Guardiana so bile bolnišnice prenatrpane in se pregrevale, zato so bili v  nekaterih prisiljeni odpovedati načrtovane operacije.

Prebivalci Rovaniemija na finskem so se v vročih poletnih dneh hladili v reki Kemijoki. FOTO: Alexander Kuznetsov/ Reuters

Vsaj 60 ljudi se je utopilo, saj so se prebivalci bolj množično skušali ohladiti s plavanjem, v morjih in jezerih so za povrhu cvetele strupene alge. Izbruhnilo je tudi na stotine gozdnih požarov, poročali pa so tudi o nekaterih udeležencih na poletnih dogodkih, ki so se zaradi vročine onesvestili. Znanstveniki po obdelavi podatkov pričakujejo podobno število žrtev kot v zadnjem večjem vročinskem valu v regiji leta 2018. Tedaj je samo na Švedskem umrlo 750 ljudi.

Vročina je prizadela tudi divje živali, zlasti severne jelene. Nekatere živali so zaradi vročine poginile, druge pa so se v iskanju sence zatekle v mesta. Vročinski valovi z ogrožanjem severnih jelenov ogrožajo tudi preživetje avtohtonih skupnosti Samijev, ki jih pasejo že več kot tisoč let.

»Tudi relativno hladne skandinavske države se danes soočajo z nevarnimi vročinskimi valovi, nobena država ni varna pred podnebnimi spremembami,« opozarja profesorica klimatologinja s Kraljevega kolidža v Londonu Friederike Otto, soustanoviteljica iniciative World Weather Attribution (WWA), ki je izvedla analizo zadnjih nordijskih razmer oziroma vročinskega vala.

Švedska je deset zaporednih julijskih dni beležila tako imenovane tropske noči, ko temperature ponoči niso padle pod 20 stopinj Celzija.Tako so se v Malmu množično kopali že konec letošnjega junija. FOTO: Johan Nilsson/ AFP

Nekateri vremenski podatki in podnebni modeli, uporabljeni v analizi, so pokazali, da vročinski val ne bi bil mogoč brez podnebnih sprememb, ki bi jih povzročil človek. Globalno segrevanje, ki ga povzroča kurjenje fosilnih goriv, je povečalo verjetnost vročinskega vala za vsaj 10-krat, temperatura pa je bila za 2 °C višja. Vročinski valovi, kakršen je bil minuli mesec v Skandinaviji, bodo do leta 2100 postali še petkrat pogostejši, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo v enakem tempu in se bo temperatura povišala za 2,6 °C.

A v študiji WWA so ugotovili še, da je celo relativno majhen dvig globalne temperature za 0,2 °C od leta 2018 podvojil možnost takšnih vročinskih valov, kar kaže, da je pomembna vsaka desetinka stopinje. »Kurjenje nafte, plina in premoga danes ubija ljudi. Fosilna goriva še dodatno pospešujejo ekstremne vremenske razmere in da bi preprečili še nevarnejše podnebje, moramo prenehati s kurjenjem in preiti na obnovljive vire energije,« je še pozvala Friederike Otto.