Zlata leva Kennethu Framptonu in Davidu Cronenbergu
Na sedežu Beneškega bienala so razglasili prejemnika najčastitljivejših odličij za življenjsko delo na področjih arhitekture in filma.
Odpri galerijo
Kenneth Frampton.
Britanski, v ZDA naturalizirani arhitekt, zgodovinar in kritik Kenneth Frampton velja za enega najuglednejših poznavalcev modernistične arhitekture – več njegovih zapisov lahko prebiramo tudi v slovenščini – in za intelektualca, ki je s svojimi pogledi na umetnost gradnje vplival na generacije arhitektov.
V visoki starosti 87 let bo dočakal še najčastitljivejše priznanje Arhitekturnega bienala v Benetkah. Kot so objavili na njegovem sedežu, bo ob prihajajoči 16. izdaji tega bienala prejel zlatega leva za življenjsko delo. Podelitev bo 26. maja, ko bo bienale vrata odprl tudi javnosti.
V visoki starosti še vedno predavatelj na univerzi Columbia
Frampton se je leta 1930 rodil v mestu Woking v bližini Londona, že od leta 1972 pa poučuje na newyorški univerzi Columbia. »Ni ga študenta arhitekture, ki ne bi v rokah kdaj držal njegove knjige Moderna arhitektura: Kritična zgodovina (Modern Architecture: A Critical History),« je ob objavi letošnje odločitve o nagradi zapisal predsednik Beneškega bienala Paolo Baratta. »Zlati lev bo šel letos k mojstru, v tem smislu želi biti tudi priznanje kritičnemu poučevanju arhitekture.«
Frampton je ob omenjeni knjigi, prvič objavljeni leta 1980, izdal še mnoge zapise. Med najvplivnejšimi izpostavljajo še esej Proti kritičnemu regionalizmu (Towards a Critical Regionalism, 1983), s katerim je arhitektom posredoval nov pristop k vrednotenju konteksta in kulture konkretnih področij, ali Genealogijo moderne arhitekture (A Genealogy of Modern Architecture), v kateri je dešifriral, kot splošno berljive opisal notranje funkcije arhitekturnih projektov.
Kot dodajajo v Benetkah, v svojem angažmaju povezuje izjemno intuicijo, inteligenco in integriteto, v svetu umetnosti gradnje pa predstavlja glas resnice, ki promovira ključne vrednote arhitekture in njeno vlogo v družbi. Kljub letom ostaja predavatelj na univerzi Columbia, v preteklosti pa je poučeval tudi na nizu drugih univerz, denimo na Kraljevem kolidžu za umetnost v Londonu ali Švicarski državni tehniški visoki šoli v Zürichu.
Filmski zlati lev za kariero Cronenbergu
V Benetkah so imeli te dni zlate leve za življenjsko delo pogosto v mislih. Danes so pohiteli še z objavo imena filmskega režiserja, ki bo zlatega leva za kariero prejel šele konec avgusta, ob filmski Mostri. To bo Kanadčan David Cronenberg, klasik filmske grozljivke, ki si je ob tem pridobil status kultnega, težko opredeljivega režiserja mesa in krvi, podzavestnega. Denimo s filmi, kot so Trk, Muha, Golo kosilo, Zakleta dvojčka ali Pajek. Med njegovimi najnovejšimi izdelki sta celovečerca Kozmopolis in Poti k zvezdam.
Kot je zapisal aktualni direktor Mostre Alberto Barbera, so Cronenbergovi filmi vse od prvih izdelkov, ki so se spogledovali z grozljivim žanrom, škandalozni in prevratniški. Njegov ustvarjalni univerzum, zgrajen na prepletanju telesnosti, spolnosti in smrti, naseljujejo groteskne deformacije in neverjetna združevanja, ki slikajo strah pred resničnimi posegi v telo, ki jih vse bolj omogočata znanost in tehnologija.
Nasilje, spolna transgresija, odnos med realnim in virtualnim ter vloga popačenih podob v sodobni družbi so zgolj nekatere aktualne teme, ki Cronenberga kot neumornega inovatorja form in oblik določajo kot enega najbolj divjih in vznemirljivih cineastov vseh časov, je v utemeljitvi nagrade še zapisal Barbera.
Cronenberg velja za enega najbolj kontroverznih avtorjev, ki je s svojim imaginarijem še posebej v prvem desetletju svojega ustvarjanja hudo razburjal občinstvo. Če ne zaradi srhljivih podob, pa zaradi, denimo, domišljije pri orisu seksualnih iztirjenosti. S filmskimi ekscesi je vedno rad izzival potrpežljivost javnosti in financerjev. Zlatega leva bo prejel ob Mostri z zaporedno izdajo 75, prav toliko let pa šteje tudi sam.
V visoki starosti 87 let bo dočakal še najčastitljivejše priznanje Arhitekturnega bienala v Benetkah. Kot so objavili na njegovem sedežu, bo ob prihajajoči 16. izdaji tega bienala prejel zlatega leva za življenjsko delo. Podelitev bo 26. maja, ko bo bienale vrata odprl tudi javnosti.
V visoki starosti še vedno predavatelj na univerzi Columbia
Frampton se je leta 1930 rodil v mestu Woking v bližini Londona, že od leta 1972 pa poučuje na newyorški univerzi Columbia. »Ni ga študenta arhitekture, ki ne bi v rokah kdaj držal njegove knjige Moderna arhitektura: Kritična zgodovina (Modern Architecture: A Critical History),« je ob objavi letošnje odločitve o nagradi zapisal predsednik Beneškega bienala Paolo Baratta. »Zlati lev bo šel letos k mojstru, v tem smislu želi biti tudi priznanje kritičnemu poučevanju arhitekture.«
Frampton je ob omenjeni knjigi, prvič objavljeni leta 1980, izdal še mnoge zapise. Med najvplivnejšimi izpostavljajo še esej Proti kritičnemu regionalizmu (Towards a Critical Regionalism, 1983), s katerim je arhitektom posredoval nov pristop k vrednotenju konteksta in kulture konkretnih področij, ali Genealogijo moderne arhitekture (A Genealogy of Modern Architecture), v kateri je dešifriral, kot splošno berljive opisal notranje funkcije arhitekturnih projektov.
Kot dodajajo v Benetkah, v svojem angažmaju povezuje izjemno intuicijo, inteligenco in integriteto, v svetu umetnosti gradnje pa predstavlja glas resnice, ki promovira ključne vrednote arhitekture in njeno vlogo v družbi. Kljub letom ostaja predavatelj na univerzi Columbia, v preteklosti pa je poučeval tudi na nizu drugih univerz, denimo na Kraljevem kolidžu za umetnost v Londonu ali Švicarski državni tehniški visoki šoli v Zürichu.
David Cronenberg.
Filmski zlati lev za kariero Cronenbergu
V Benetkah so imeli te dni zlate leve za življenjsko delo pogosto v mislih. Danes so pohiteli še z objavo imena filmskega režiserja, ki bo zlatega leva za kariero prejel šele konec avgusta, ob filmski Mostri. To bo Kanadčan David Cronenberg, klasik filmske grozljivke, ki si je ob tem pridobil status kultnega, težko opredeljivega režiserja mesa in krvi, podzavestnega. Denimo s filmi, kot so Trk, Muha, Golo kosilo, Zakleta dvojčka ali Pajek. Med njegovimi najnovejšimi izdelki sta celovečerca Kozmopolis in Poti k zvezdam.
Kot je zapisal aktualni direktor Mostre Alberto Barbera, so Cronenbergovi filmi vse od prvih izdelkov, ki so se spogledovali z grozljivim žanrom, škandalozni in prevratniški. Njegov ustvarjalni univerzum, zgrajen na prepletanju telesnosti, spolnosti in smrti, naseljujejo groteskne deformacije in neverjetna združevanja, ki slikajo strah pred resničnimi posegi v telo, ki jih vse bolj omogočata znanost in tehnologija.
Nasilje, spolna transgresija, odnos med realnim in virtualnim ter vloga popačenih podob v sodobni družbi so zgolj nekatere aktualne teme, ki Cronenberga kot neumornega inovatorja form in oblik določajo kot enega najbolj divjih in vznemirljivih cineastov vseh časov, je v utemeljitvi nagrade še zapisal Barbera.
Cronenberg velja za enega najbolj kontroverznih avtorjev, ki je s svojim imaginarijem še posebej v prvem desetletju svojega ustvarjanja hudo razburjal občinstvo. Če ne zaradi srhljivih podob, pa zaradi, denimo, domišljije pri orisu seksualnih iztirjenosti. S filmskimi ekscesi je vedno rad izzival potrpežljivost javnosti in financerjev. Zlatega leva bo prejel ob Mostri z zaporedno izdajo 75, prav toliko let pa šteje tudi sam.
