Ko avtizem ni ovira, ampak postane edinstvenost

Celjani so posneli najstniško romantično dramo o avtizmu, ljubezni do sebe in drugih, ki odpira številna aktualna vprašanja.
Fotografija: Šepet metulja je najstniška romantična drama o ljubezni do sebe, velikih sanjah, premagovanju ovir ter moči vztrajanja. FOTO: Matic Holobar
Odpri galerijo
Šepet metulja je najstniška romantična drama o ljubezni do sebe, velikih sanjah, premagovanju ovir ter moči vztrajanja. FOTO: Matic Holobar

»Vsak posameznik nosi edinstveno zgodbo, prisluhnimo Janovi.« S temi besedami k ogledu novega mladinskega celovečernega filma Šepet metulja, ki govori o 17-letnem avtistu Janu, vabijo njegovi ustvarjalci. Režiser in scenarist Alen Pavšar je devet let po mladinskem filmu Vloga za Emo posnel novega. Šolski center Celje je lani poleti postal prizorišče izjemnega učnega okolja, v katerem so se dijaki prelevili v igralce, snemalce, lučkarje in druge filmske delavce.

Javni zavod je tako na drugačen način ponudil okolje za učenje. »Sodelovanje šole in produkcija filma je odličen način, da dijakom ponudimo neverjetno dobro prakso. Ta izkušnja je vsekakor dodana vrednost pri izobraževanju. Vem, da Alen Pavšar, ki je sicer tudi učitelj na naši šoli, to zna pokazati v praksi, ne nazadnje je bil eden od odgovornih na snemanju njegov nekdanji dijak, ki ga je v snemanje uvedel pri filmu Vloga za Emo,« je na včerajšnji konferenci v Celju povedal direktor ŠC Celje Mojmir Klovar. Čeprav je bilo v centru lani malce kaotično, je zadovoljen, da sta se skupaj z ravnateljico Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Simono Črep odločila film podpreti.

Film govori tudi ali predvsem o tem, kako lahko avtizem postane edinstvenost. FOTO: Matic Holobar
Film govori tudi ali predvsem o tem, kako lahko avtizem postane edinstvenost. FOTO: Matic Holobar

Avtist, ki igra avtista

Šepet metulja, ki na redni spored slovenskih kinematografov prihaja 12. oktobra, je najstniška romantična drama o ljubezni do sebe, velikih sanjah, premagovanju ovir ter vztrajanju. Jan, ki ga igra Ali Ogrizek – avtist tudi sicer, ne le na filmskem platnu – je navdušen nad mehatroniko in se poteguje za podelitev mednarodne štipendije. Tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema, s pogonom na umetno inteligenco. V razredu je tudi privlačna glasbenica in edino dekle Tara (igra jo Lara Kolar), ki si prav tako želi zmage.

Glavni junak se spopada s številnimi ovirami in izzivi, med drugim s svojim neizprosnim učiteljem Frenkom (igra ga Mitja Ritlop), ki ne odobrava posebnih potreb učencev in hodi po robu z drugačnimi metodami praktičnega pouka. Jan kljub vsem oviram učitelja in sošolcev dokaže, da zmore. S pomočjo ambiciozne svetovalne delavke Zarje počasi napreduje v šoli in se zbliža tudi z direktorjem podjetja, ki ga vzame pod svoje okrilje.

Ali Ogrizek bi rad tistim, ki so rekli, da iz njega nič ne bo, dokazal, da so se motili. FOTO: Matic Holobar
Ali Ogrizek bi rad tistim, ki so rekli, da iz njega nič ne bo, dokazal, da so se motili. FOTO: Matic Holobar

Alen Pavšar je scenarij za film začel pisati že leta 2017. Že takrat je vedel, da bo glavni junak dijak s posebnimi potrebami, okrog njega pa bosta dva pomembna lika: pozitiven in negativen. Sprva so glavno vlogo želeli dati profesionalnemu igralcu, pa jim je covid prekrižal načrte. Ravno v času, ko se je njegova žena Mateja Zorko Pavšar, sicer svetovalna delavka na ŠC Celje, vrnila v službo, je bil Jan Ogrizek v prvem letniku. Imel je krizo, soočal se je s številnimi izzivi, tudi samomorilnimi mislimi, zato so se zaposleni veliko ukvarjali s tem, kako pristopiti k njemu.

Režiser in scenarist Alen Pavšar. FOTO: Matic Holobar
Režiser in scenarist Alen Pavšar. FOTO: Matic Holobar

Kaj so tvoje sanje?

»Kot svetovalna delavka k delu z otroki s posebnimi potrebami pristopim s prepričanjem, da ima vsak od nas eno močno področje, talent, nekaj, v čemer je dober. Res je, da včasih nimamo priložnosti, da bi odkrili, kaj to je, ali da bi nam kdo pri tem pomagal. Ko k meni prvič pride otrok s posebnimi potrebami, ga vprašam: kaj so tvoje sanje, kaj si želiš? Ko je Ali na prvem srečanju rekel, da ga zanima delo pred kamerami, se mi je takoj posvetilo, da imamo igralca,« je včeraj pojasnila Mateja Zorko Pavšar. Čeprav je bil režiser sprva skeptičen, saj se je zavedal, da gre za zahtevno nalogo, se je na koncu vse dobro izšlo.

Ali Ogrizek, danes dijak tretjega letnika, je včeraj povedal, da bi se sicer s filmom v prihodnje še vedno ukvarjal kot s hobijem, a morda ne več v glavni vlogi. Še bolj kot pred kamerami se vidi za njimi: kot montažer ali snemalec.

Mateja Zorko Pavšar. FOTO: Matic Holobar
Mateja Zorko Pavšar. FOTO: Matic Holobar

»Snemanje je bilo kar naporno. Nekateri morda mislijo, da prideš samo na snemanje in poveš svoj del, ampak v resnici je še tisoč drugih stvari: preoblačenje, maska, čakanje. Vendar sem na snemanjih dobil svoje prve prijatelje, ki jih prej nikoli nisem imel. Veseli me, da sem našel tako ekipo, da smo se povezali, in zato sem hvaležen za to priložnost.«

Kot je pojasnila Mateja Zorko Pavšar, sta po avdiciji začela delati na več področjih: da se je umaknil iz razreda, ko je prišlo do stiske, začel se je odpirati, se pogovarjati in kazati svoje talente. Tudi režiser je potrdil, da ga je odlično gledati v vseh prizorih.

Izkušnja sodelovanja pri filmu je po besedah direktorja Šolskega centra Celje vsekakor dodana vrednost pri izobraževanju.FOTO: Matic Holobar
Izkušnja sodelovanja pri filmu je po besedah direktorja Šolskega centra Celje vsekakor dodana vrednost pri izobraževanju.FOTO: Matic Holobar

»Vsi ti otroci potrebujejo samo priložnost. Morda pri svojem delu izhajam iz lastne izkušnje, ko so mi v gimnaziji dejali, da iz mene ne bo nič. Zato imam poslanstvo, da v njih odkrivam talente. Kot družba se moramo prilagoditi in se naučiti delati z njimi. Kje smo kot družba, se vidi po tem, kako delamo z ranljivimi skupinami«.

Po filmu je Mateja Zorko Pavšar napisala knjigo z enakim naslovom. FOTO: Matic Holobar
Po filmu je Mateja Zorko Pavšar napisala knjigo z enakim naslovom. FOTO: Matic Holobar

Po filmu tudi knjiga

Po filmu je Mateja na pobudo Francija Pliberška napisala tudi knjigo, ki je napisana prvoosebno: doživljanje avtista, kaj ga prizadene, zakaj je včasih tiho … Daje vpogled v njihov svet: ljudem okoli njih lahko služi kot pripomoček za delo z njimi, za avtiste same pa je morda tolažba, da niso edini s temi težavami in da z njimi ni nič narobe. Poudarila je, da ti otroci, dijaki, potrebujejo nekoga, na katerega se lahko stoodstotno zanesejo in ki jih bo ščitil. Tudi zato imajo vsi ti otroci njeno telefonsko številko, na katero jim je dosegljiva ves čas.

FOTO: Matic Holobar
FOTO: Matic Holobar
Kot je pojasnil direktor ŠC Celje, imajo glede na podatke na centru kar nekaj dijakov z odločbami za posebne potrebe, med njimi so tudi z avtizmom. »Ko sem delal še kot ravnatelj, se spomnim, da smo imeli vsako leto kakšno izkušnjo, da je bilo treba nekoga malce spodbuditi, mu pomagati, da je šel čez oviro, morda odpraviti stigme v razredu. Upam, da nam je uspelo. Vsekakor se ves čas trudimo maksimalno pomagati tem otrokom. Včasih je to težko, ker je treba imeti na drugi strani partnerja, nekoga, ki prisluhne; tudi starši morajo biti naklonjeni, če želimo pomagati.«

Šepet metulja, ki ga spremlja tudi nova različica pesmi Metulj, v izvedbi skupin Šank Rock in Bepop, je tako film, ki odpira aktualna vprašanja: v odnosih med vrstniki, med učitelji in učenci, o ljubezni in premagovanju ovir, kot tudi o tem, kako lahko »ovira« oziroma avtizem postane edinstvenost. Kot je ob tem dejal glavni igralec Jan Ogrizek: »Večkrat so dejali, da iz mene nič ne bo, zdaj jim bom dokazal, da so se motili. Upam pa, da se bodo tudi drugi zavedali, kakšen pomen ima ta film«.

Preberite še:

Komentarji: