V nadaljevanju preberite:

Pojavitev živali kot osrednjih likov v filmu ima svoje specifike, kar jih loči od upodabljanja in recepcije človeških likov: živali vedno gledamo z zavedanjem, da ne morejo igrati, da torej ne morejo same ustvariti fiktivnega lika onkraj njih samih kot ljudje. Ustvarjanje živalske subjektivitete je torej poudarjeno odvisno od manipulacije s filmskimi sredstvi. Prav v tem smislu je novi film Jerzyja Skolimowskega Ia, prejemnik nagrade, izrazito dvojen: po eni strani nam osla, ki je osrednji lik filma, predstavlja prek različnih stilistično-formalnih poigravanj, po drugi strani ga vzpostavlja kot nekakšno subjektiviteto, zavest, ki jo zaznamuje določeno ciljno usmerjeno delovanje. Če prva lastnost predstavlja vrhunce filma in razlog, da ga veliko kritikov opisuje kot kinematografsko poslastico, ki jo je treba videti na velikem platnu, druga lastnost večkrat zapade v antropomorfizacijo.