Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Frankfurt 23

Če umre pismenost, umre demokracija

Bralne spretnosti na višji ravni izostrijo zlasti daljša besedila, kot so knjige.
»Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.« FOTO: Jure Eržen
»Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.« FOTO: Jure Eržen
A.P.
10. 10. 2023 | 07:00
16. 10. 2023 | 11:54
10:24

V zadnjih 15 letih so se človeška življenja pomembno spremenila zaradi drobne naprave, ki ji rečemo pametni telefon. Z njo lahko počnemo reči, za katere smo nekoč potrebovali različne naprave, ali pa smo morali oditi od doma, da smo prišli do njih: v pametni telefon so se zlili kasetofon, gramofon, radijski sprejemnik, televizijski sprejemnik, kinematograf, fotoaparat in snemalna kamera; vanj so zlezle tudi knjige, revije in časopisi, z njim lahko naročamo reči iz skoraj katerekoli trgovine, kjerkoli po svetu. Pametni telefon me vodi po ulicah neznanih mest, najde mojega očeta, kadar se spotakne na sprehodu v mestnem parku, in mi omogoča, da s svojimi sorodniki v New Yorku, Montrealu in Santa Cruzu govorim za nič stroškov, kadarkoli se mi zahoče, in to tako, da jih gledam v obraz. Pametni telefon je pripeljal tudi do novih razmerij moči na medijskem področju: posamezniki lahko sami, brez pomoči medijev, neposredno dosežejo ogromno ljudi. Pravi politični populisti imajo zato tudi v Sloveniji več sledilcev, kot so skupne tiskane naklade vseh dnevnih časopisov. Dvajset let nazaj bi vse to zvenelo kot popolna znanstvena fantastika, bolj nora od letečih avtomobilov.

Toda. Pametni telefon, ki ga večina ljudi uporablja po več ur na dan, spreminja tudi naše obnašanje. Zaslonske vsebine so zasnovane tako, da nas prikujejo nase z vedno novimi dražljaji, zato nas vadijo predvsem v hitrem menjavanju pozornosti in v naglem, površinskem preletavanju množice informacij. To obnašanje je drugačno od tistega, v katerem so nas vadili tiskani mediji, ki za razumevanje svojih sporočil zahtevajo večjo osredotočenost, pa tudi širši in globlji besedni zaklad.

Slovenija bo na frankfurtskem knjižnem sejmu bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo, poudarja Miha Kovač. FOTO: Leon Vidic
Slovenija bo na frankfurtskem knjižnem sejmu bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo, poudarja Miha Kovač. FOTO: Leon Vidic

Štirje raziskovalci branja in založništva, Anne Mangen z Univerze v Stavangerju, Adriaan van der Weel z Univerze v Leidnu, Andre Schüller-Zwierlein z Univerze v Regensburgu in avtor teh vrstic z Univerze v Ljubljani, smo pred dvema letoma napisali daljše besedilo, v katerem smo povzeli številne študije in raziskave, ki – poenostavljeno rečeno – dokazujejo, zakaj moramo tudi v digitalni dobi ohraniti sposobnost branja na višji ravni, to je sposobnost branja daljših in kompleksnih knjižnih besedil. To je namreč edini način, da lahko razumemo kompleksne probleme in rešujemo kompleksne težave, v katerih se utaplja sodobni svet. Na podlagi tega dolgega besedila je nastalo kratko besedilo, imenovano Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni, ki ga v Ljubljani predstavljamo 10. oktobra, na frankfurtskem knjižnem sejmu pa ga bomo v sredo, 18. oktobra, ob navzočnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo. Manifest so podprli Nemška akademija za jezik in pesništvo, Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA).

Slovenija bo na frankfurtskem knjižnem sejmu bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo. Ljubljanski manifest v kombinaciji z njima sporoča predvsem to, da orodja, kot so pametni telefoni in umetna inteligenca, krepijo to, kar imamo v glavah – tisto, kar nam omogoča, da znamo kritično in analitično misliti, pa pride v glave predvsem s knjižnim branjem zahtevnejših vsebin. Z uporabo zaslonskih medijev in umetne inteligence bodo zato neumne osebe počele še več neumnosti, medtem ko lahko inteligentne osebe s knjižnim umom z njihovo pomočjo ustvarijo ogromno novih in neverjetnih reči.

To je eno od osrednjih sporočil, s katerim prihaja Slovenija na frankfurtski knjižni sejem.

Miha Kovač, kurator programa slovenskega gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine