Teden, ko si glasbenik lahko izbere profesorja

Mojstrski tečaji pri uglednih profesorjih lahko na različne načine koristijo mladim glasbenikom.
Fotografija: Latica Honda-Rosenberg med mojstrsko delavnico na Konzervatoriju za glasbo in balet.  Foto Voranc Vogel
Odpri galerijo
Latica Honda-Rosenberg med mojstrsko delavnico na Konzervatoriju za glasbo in balet.  Foto Voranc Vogel

Festival Ljubljana poleg vrhunskih kulturnih dogodkov tudi nadarjenim mladim umetnikom daje priložnost, da se predstavijo­ širšemu občinstvu. Več kot 20 let poteka mednarodni glasbeni cikel­ Mladi virtuozi, na ­katerem se predstavljajo talenti, zmagovalci različnih tekmovanj, v različnih obdobjih pa je festival podpiral tudi številne mladinske orkestre in organiziral mojstrske tečaje. Ti trenutno potekajo na ljubljanskem konservatoriju.

Letos so v okviru 67. Ljubljana Festivala organizirani mojstrski tečaji, ki potekajo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, začeli so se 15. julija, sklenili se bodo 8. avgusta. Umetniško vodstvo mojstrskih tečajev je prevzel Branimir Slokar, ki je v dolgi in plodni karieri vzgojil veliko izvrstnih pozavnistov. Mladi glasbeniki se lahko izobražujejo tako solistično kot komorno pri dvanajstih mednarodno priznanih profesorjih: Latici Honda-Rosenberg (violina), Wolframu Christu (viola), Jensu Petru Maintzu (violončelo), Petruju Iugi (kontrabas), Aleksandru Madžaru (klavir), Emanuelu Abbühlu (oboa), Felixu Renggliju (flavta), Françoisu Bendi (klarinet), Eckartu Hübnerju (fagot), Matthiasu Höfsu (trobenta), Radovanu Vlatkoviću (rog) in Jörgenu Van Rijenu (pozavna).
 

Nota odprtosti


Umetniški vodja festivalskih mojstrskih tečajev, eden od najvidnejših svetovnih pozavnistov Branimir Slokar, je dejal: »Po eni plati imamo ogromno akademij in šol, kjer študent redno dela s profesorjem, se posveča tehniki inštrumenta in vsemu drugemu, mojstrski tečaji pa mu ne omogočajo le pridobiti znanja še od drugega profesorja, ampak si profesorja lahko celo sam izbere. Na mojstrskih tečajih se lahko uresničijo še druge ideje, ne zgolj piljenje tehnike, in to je pomembno. To sem počel vse glasbeno življenje, učil sem po svetu, pri čemer je dobro tudi to, da si poučujoči tako pridobi koristne kontakte: profesor je na tečaju teden dni z učencem in vidi njegov potencial, zato sem si na teh tečajih lahko izbiral bodoče študente.

Oboist Emanuel Abbühl in umetniški vodja mojstrskih delavnic, ­pozavnist Branimir Slokar
Oboist Emanuel Abbühl in umetniški vodja mojstrskih delavnic, ­pozavnist Branimir Slokar


Vsakemu študentu ne more ustrezati vsak profesor – in narobe, če pa nekoga lahko spoznavaš ves teden, se je lažje odločiti. Da ne bo pomote: glasbeniki, ki so se zbrali na tečaju, so nekaj posebnega, spadajo med najboljše na svetu, res ni dosti takih. Če bi lahko v okviru mojstrskih tečajev kaj spremenil? Rad bi, da na konservatoriju ne bi bili kot v nekakšnem internatu, jaz bi – če bi bile možnosti, in o tem sem se že pogovarjal z direktorjem festivala Darkom Brlekom – violončelista na primer postavil v večjo sobo na Vegovo, oboista na Akademijo, koga drugega v dvorano Kazine, mislim, da bi táko dogajanje v mestu dodalo mojstrskim tečajem noto odprtosti, povezanosti z občinstvom.«



Emanuel Abbühl, profesor oboe in komorne glasbe na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Mannheimu in na Akademiji za glasbo v Baslu, je pa tudi častni član londonske Kraljeve glasbene akademije, je o izkušnjah z mojstrskimi tečaji povedal: »Poučevanje na mojstrskih tečajih se seveda razlikuje od siceršnjega študija med letom, študentov ne poznaš vnaprej in zato je treba hitro ugotoviti, kaj lahko odnesejo od treh ali štirih seans. V tem okviru ne moreš veliko zahtevati, zato je velikokrat treba spreminjati prvotne načrte in se prilagajati položaju. Nevarnost, da bi študenti posnemali profesorjev slog, zmeraj obstaja, a če posnemajo dobre, ne more biti nič narobe, seveda pa se morajo ves čas zavedati, kaj igrajo, kdaj in kako je bilo posamezno glasbeno delo napisano, kako je bila skladba zamišljena, poznati morajo ozadje in vedeti, kaj je pomembno.«
 

Želja japonske oboistke


Oboistka Haruka Gomi Foto Youtube
Oboistka Haruka Gomi Foto Youtube
Japonska glasbenica Haruka Gomi je študirala oboo na tokijski univerzi za umetnosti, a jo je odličnost profesorjev takoj po diplomi zvabila v Evropo. Že pol leta je v Nemčiji in na družbenih omrežjih je v nemščini objavila sporočilo: Ich werde Deutsch und Oboe lernen, naučila sem bom nemščine in oboe. Študira v Saarbrücknu na Visoki šoli za glasbo v razredu profesorja Philippa Tondra, želi pa si študirati pri profesorju Emanuelu Abbühlu, ki poučuje v Mannheimu in je k njemu težko priti, saj je zmeraj v vrsti veliko kandidatov, od dvajsetih pa na primer vzame le enega. Po besedah Branimirja Slokarja je mlada japonska oboistka ugotovila, da bi pomagalo, če bi prišla k njemu na mojstrski tečaj v Ljubljano in bi se spoznala, da bi si tako povečala možnosti študija pri njem. Ljubljane ne bo imela časa kaj prida spoznati, odkar je prišla, je povedal Slokar, le vadi, in tako bo vseh šest dni njenega bivanja v Sloveniji.

Profesor Emanuel Abbühl z univerze v Mannheimu med delavnico oboe Fotografiji Voranc Vogel
Profesor Emanuel Abbühl z univerze v Mannheimu med delavnico oboe Fotografiji Voranc Vogel


Profesorji, ki vodijo posamezne mojstrske tečaje, se bodo do 5. avgusta predstavili na štirih koncertnih večerih v Viteški dvorani, najbolj nadarjeni učenci pa bodo do nedelje navduševali poslušalce na odru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Danes ob 18. uri bodo nastopili udeleženci violinskega mojstrskega tečaja, jutri ob tej uri pianisti, v nedeljo ob 18. uri pa oboistke in oboisti.

Komentarji: