Dramski konflikti na božični večerji

Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars je letos razpisalo 30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Naslovi zmagovalne in drugih zgodb so bili znani že nekaj časa, na slavnostni prireditvi so razkrili še imena njihovih avtorjev. Avtor zmagovalne kratke zgodbe Violina in žiletke ter prejemnik nagrade Arsova lastovka je ­Davorin Lenko.

Na anonimni natečaj, ki je potekal elektronsko, je prispelo kar 531 kratkih zgodb. Strokovna žirija v sestavi Alojzija Zupan Sosič, Diana Pungeršič in Matej Venier jih je v ožji izbor uvrstila osem; zmagovalno in sedem za odkup. O Arsovi lastovki Violina in žiletke, pod katero se je Lenko podpisal s šifro Yesod, je v utemeljitvi med drugim zapisala, da »osvetljuje običajen družinski prizor božične večerje na povsem inovativen način. Na videz preproste povedi postopoma razkrivajo zapletene odnose v najmanjši družbeni celici, hkrati preslikavajo občutljive družbene odnose na splošno. […] V natančni strukturi pripovedi izstopajo zamolki, napovedani z ironijo in izpeljani s humorjem, ter se praviloma iztečejo v tragikomiko.«
 

Zmagati z nokavtom

Nastala je spontano in nenačrtovano, je za Delo povedal nagrajenec, tudi dobitnik nagrade kresnik leta 2014, ki si je že dolgo želel napisati »nekakšno antibožično, anti 'hap­py family' zgodbo, ki ne bi bila ne žaljiva, ne enoznačno tragična, ne poceni komična«. Nagrada mu veliko pomeni iz dveh razlogov: »Prvič, podeljuje jo program Ars, ki je pri nas verjetno eden od najbolj prepoznavnih in referenčnih medijev na področju kulture. Na bolj osebni ravni pa je zame prejem te nagrade izjemno dragocen zato, ker leto, ki je za mano, kot za marsikoga, ni bilo najlažje. Gledano s te strani nagrada ne bi mogla priti ob boljšem času, saj ravno končujem svoj naslednji roman in je vse, kar mi dviga pisateljsko samozavest, dobrodošlo.« Kot mnogi tudi sam meni, da je kratka proza velikokrat spregledana, saj bralci raje posežejo po romanu. »Če pogledamo sodoben način življenja, ko se vsi pritožujemo, da nam primanjkuje časa, bi pričakovali, da bo situacija ravno obratna. Zaradi tega se mi zdi zelo pomembno in hvalevredno, da imamo nagrade za kratko prozo, bodisi za zbirko bodisi za posamezno zgodbo, saj ne služijo samo nagrajevanju dobre literature, ampak tudi promovirajo kratko prozo nasploh.«

Da je kratka pripoved (v izboru niso le kratke zgodbe, temveč tudi črtice) zelo pomembna literarna vrsta, je pritrdila Alojzija Zupan Sosič: »Prav njena kratkost ji daje posebno vrednost in lepoto. Ta ji daje tudi možnost, da ne razvije likov do konca, ne pojasni vseh motivov, dogodkov in preobratov. Čeprav večkrat hitreje poda določeno vzdušje, to ne pomeni, da ni dovolj poglobljena. Za bolj slikovito predstavo navajam primerjavo Julia Cortázarja iz njegove knjige Teorija zgodbe. Ta primerja roman in kratko zgodbo z boksom: roman vedno zmaga z večjim številom točk, medtem ko mora kratka zgodba zmagati z ­nokavtom.«


 

Ob jubileju tudi zvočnica

Zmagovalno zgodbo so na podelitvi v Hribarjevi dvorani ljubljanskega gradu, ki jo je pospremila premierno predstavljena skladba Milka Lazarja Simple Pieces v izvedbi tria LJD Ensemble, v režijski zasnovi Špele Kravogel interpretirali Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. V ožji izbor za Arsovo lastovko so se uvrstile še zgodbe Boginje in hieroglifi Mihe Zupana, Na prehodu za pešce Roka Groharja, Tujka Sabine Halilović, Potonika Brigite Mencigar ter Plavaj, Matija, plavaj, Strniša, Detela in Feo in Pekel tu, zdaj Franja Frančiča, ki bodo na sporedu v oddaji Literarni nokturno od 20. do 26. septembra na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija.

Ob jubilejni izdaji natečaja je izšla zvočnica z vsemi zmagovalnimi zgodbami od začetka natečaja leta 1992. Tri izmed zmagovalnih zgodb iz let 2002, 2016 in 2019 (Deset Sabine Koželj Horvat, Avtobus Mirjam Furlan Lapanja in Dva tisoč petsto besed Manke Kremenšek Križman) bodo prihodnje leto zaživele tudi kot kratke radijske igre.

Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica programa Ars, je ob 30-letnici natečaja povedala, da »je eden od najstarejših v državi, nastal je v zgodovinsko izjemnem trenutku, v času velikih sprememb in novih zamisli. Zagotovo ne po naključju. Kratka zgodba ima namreč prav posebno mesto v radijskem mediju, ki je kot ustvarjen zanjo – deset literarnih minut domačih in tujih ustvarjalcev za konec dneva v interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Na Radiu Slovenija jih objavljamo v priljubljeni vsakodnevni oddaji Literarni nokturno, na Prvem in Tretjem programu, med njimi so tudi najboljše z našega natečaja. Zanimivo, žirije vsako leto odkrivajo nove pisave, nove avtorje, pogosto pa prejmejo nagrado že uveljavljeni pisatelji, ki sodelujejo v našem popolnoma anonimnem in priljubljenem natečaju – vsako leto namreč prejmemo več sto kratkih zgodb, letos več kot petsto, lani rekordnih več kot sedemsto. Najboljši mojstri v njih povedo neizmerno veliko in taka je tudi letošnja Arsova lastovka, kratka zgodba Violina in žiletke.«