Je prihodnost prišla prehitro?
Pandemija spreminja navade bralcev, cvetijo spletna prodaja, e-knjige in zvočne knjige.
Odpri galerijo
Povprečna letna rast svetovnega založništva med letoma 2014 in 2019 je bila skromna, 0,3-odstotna. Foto Infografika Delo
Na vseh ravneh založniškega posla je mogoče veliko zaslužiti – to je ena od izjav iz morja analiz in študij svetovnega založništva, ki jih za velike denarje prodajajo različna podjetja. Na stotine analiz, ki so proti letu 2025 predvidevale zdravo rast založništva povsod po svetu in nasploh pozitivne trende, je trenutno vrednih manj od toaletnega papirja.
Lansko stanje pomembnejših držav v založništvu so za pomladno številko pred (pozneje odpovedanim) londonskim knjižnim sejmom pripravili v reviji Publishing Perspectives, morda se že zdaj berejo malce nostalgično.
Različne analize so pred virusom iz Wuhana govorile o imenitnem potencialu svetovnega založniškega pogona, ameriško založništvo naj bi po teh napovedih ohranilo 1,3-odstotno rast (lani se je prodaja vseh formatov knjig dvignila za 1,8 odstotka), v risu evropskega založništva naj bi le nemško v petih, šestih letih poskrbelo za nekaj manj kot 500 milijonov evrov posla, ostale države za nekaj manj kot 365 milijonov.
Do konca tega obdobja naj bi japonsko izobraževalno založništvo zbralo 2,1 milijarde dolarjev, a splošna slika, kot jo je pred zadnjim frankfurtskim sejmom dal direktor ene od velikih knjigotrških verig, se zdi drugačna. Japonsko založništvo se od leta 1997, ko se je začela kriza, opoteka, zdaj skupaj prodajo le polovico tega, kar so leta 1996.
Drugo največje gospodarstvo in založništvo na svetu, kitajsko, naj bi imelo po teh napovedih okrog 2,5-odstotno potencialno rast. Precej optimistične napovedi lahko prizemlji podatek, da je bila povprečna letna rast svetovnega založništva med letoma 2014 in 2019 skromna, 0,3-odstotna. Kljub veličastnim napovedim, da bo dinamičen prihod e-knjig stanje bistveno spremenil, se kaj velikega ni zgodilo.
In pisatelji, kakšni so bili doslej zaslužki tistih pri vrhu? Po podatkih revije Forbes je lani največ, malo več kot 84 milijonov evrov, zaslužila J. K. Rowling, na drugem mestu je pristal prvi iz predlanskega leta, ameriški pisatelj James Patterson s 64 milijoni evrov, na tretjem nekdanja ameriška prva dama Michelle Obama, sledijo avtor mladinskih uspešnic Dnevnik nabritega mulca Jeff Kinney, mojster grozljivk Stephen King, Dan Brown in John Grisham.
V članku, objavljenem sredi marca v New York Timesu, so v uvodu zapisali, da se bo založniški svet močno spremenil. Čeprav ljudje v izolaciji berejo, se posel s knjigami lahko pripravi na katastrofo – največji literarni festivali in knjižni sejmi po svetu so bili odpovedani, javne knjižnice so zaprte, turneje pisateljev in njihovi nastopi pozabljeni, padec prodaje knjig in zapiranje knjigarn pa neizogibna. Bi lahko domnevali, da se bo dobro pisalo e-knjigam in zvočnim knjigam, še posebej slednjim, ki so že tako na dolgem pohodu?
Lansko stanje pomembnejših držav v založništvu so za pomladno številko pred (pozneje odpovedanim) londonskim knjižnim sejmom pripravili v reviji Publishing Perspectives, morda se že zdaj berejo malce nostalgično.
Povprečna letna rast svetovnega založništva med letoma 2014 in 2019 je bila skromna, 0,3-odstotna. Foto Infografika Delo
Različne analize so pred virusom iz Wuhana govorile o imenitnem potencialu svetovnega založniškega pogona, ameriško založništvo naj bi po teh napovedih ohranilo 1,3-odstotno rast (lani se je prodaja vseh formatov knjig dvignila za 1,8 odstotka), v risu evropskega založništva naj bi le nemško v petih, šestih letih poskrbelo za nekaj manj kot 500 milijonov evrov posla, ostale države za nekaj manj kot 365 milijonov.
Do konca tega obdobja naj bi japonsko izobraževalno založništvo zbralo 2,1 milijarde dolarjev, a splošna slika, kot jo je pred zadnjim frankfurtskim sejmom dal direktor ene od velikih knjigotrških verig, se zdi drugačna. Japonsko založništvo se od leta 1997, ko se je začela kriza, opoteka, zdaj skupaj prodajo le polovico tega, kar so leta 1996.
Po podatkih revije Forbes je lani največ, nekaj čez 84 milijonov evrov, zaslužila J. K. Rowling. Foto Chris Pizzello Reuters PicturesPisatelji, ki so največ zaslužili
Po podatkih revije Forbes je lani največ, nekaj čez 84 milijonov evrov, zaslužila J. K. Rowling. Foto Chris Pizzello Reuters Pictures
Drugo največje gospodarstvo in založništvo na svetu, kitajsko, naj bi imelo po teh napovedih okrog 2,5-odstotno potencialno rast. Precej optimistične napovedi lahko prizemlji podatek, da je bila povprečna letna rast svetovnega založništva med letoma 2014 in 2019 skromna, 0,3-odstotna. Kljub veličastnim napovedim, da bo dinamičen prihod e-knjig stanje bistveno spremenil, se kaj velikega ni zgodilo.
In pisatelji, kakšni so bili doslej zaslužki tistih pri vrhu? Po podatkih revije Forbes je lani največ, malo več kot 84 milijonov evrov, zaslužila J. K. Rowling, na drugem mestu je pristal prvi iz predlanskega leta, ameriški pisatelj James Patterson s 64 milijoni evrov, na tretjem nekdanja ameriška prva dama Michelle Obama, sledijo avtor mladinskih uspešnic Dnevnik nabritega mulca Jeff Kinney, mojster grozljivk Stephen King, Dan Brown in John Grisham.
V članku, objavljenem sredi marca v New York Timesu, so v uvodu zapisali, da se bo založniški svet močno spremenil. Čeprav ljudje v izolaciji berejo, se posel s knjigami lahko pripravi na katastrofo – največji literarni festivali in knjižni sejmi po svetu so bili odpovedani, javne knjižnice so zaprte, turneje pisateljev in njihovi nastopi pozabljeni, padec prodaje knjig in zapiranje knjigarn pa neizogibna. Bi lahko domnevali, da se bo dobro pisalo e-knjigam in zvočnim knjigam, še posebej slednjim, ki so že tako na dolgem pohodu?
