Knjiga leta 2020: Videmškov Plan B
Velika nagrada letošnjega slovenskega knjižnega sejma je po odločitvi prvega spletnega glasovanja delo Boštjana Videmška s fotografijami Matjaža Krivica.
Odpri galerijo
Avtorja Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic na predstavitvi knjige junija letos na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. FOTO: Drago Videmšek
O nagrajeni knjigi je Luka Novak, predsednik nagrade knjiga leta, povedal, da z odprtostjo in demokratičnostjo povzema duha celotnega knjižnega sejma. Dodal je še: »Veseli smo, da je knjiga leta sedmo leto, odkar smo jo obudili v prenovljeni podobi, postala ena najbolj prepoznavnih nagrad.
Že nabor nominirank kaže na to, da gre res za nagrado, ki ocenjuje knjigo kot celoto, obenem pa priča o raznolikosti, saj je žirija znala prepoznati tako presežke profesionalnega založništva kot tudi hibridne knjižne projekte neodvisnih založb in samozaložnikov.
Ponosni smo tudi na to, da nagrada združuje strokovnost in priljubljenost, saj zmagovalko izberejo obiskovalci sejma, ki so to letos storili na spletu. S svojo odprtostjo in demokratičnostjo knjiga leta povzema duha celotnega knjižnega sejma v izvornem poslanstvu agore duha. Čestitamo nagrajencem, nominirancem in vsem, ki tudi v tem posebnem obdobju izkazujejo svojo vztrajnost na knjižnem polju. Tesen stik s knjigo je tudi v teh časih toplo priporočljiv.«
»V času pandemije, ki je med drugim ukradla tudi ogromno temeljne pozornosti, sem velike nagrade letošnjega e-knjižnega sejma za knjigo o boju s podnebno krizo, ključno fronto človeštva, še posebej vesel. Izrazito pomembno se mi tudi zdi, da so bralke in bralci za knjigo leta v času grobih napadov na novinarstvo in drvenja v post-faktični svet glasovali za novinarsko, stvarno knjigo. Plan B je krik k pozornosti. Zdaj je čas, zadnji čas, za akcijo,« je ob novici o nagradi povedal Boštjan Videmšek.
Strokovni predizbor petih nominiranih del, ki so se potegovale za nagrado, je pripravila žirija v sestavi Vlasta Vičič, Nina Kožar, Irena Štaudohar, Domen Fras in Tone Smolej kot predsednik, ki je dal naslednjo izjavo: »Žirija, sestavljena iz treh članic in dveh članov, letos ni imela lahkega dela, saj so založbe predlagale več kot sedemdeset knjig, sama pa je evidentirala še dodatne naslove. Skladno s pravilnikom je izbrala knjige štirih različnih žanrov. Ker je zaznala veliko kakovostnih naslovov iz humanistike (kar nekaj jih je bilo tudi o epidemiji), se je odločila, da bo v tej zvrsti nominirala dve knjigi, in sicer Plan B Boštjana Videmška in obsežno monografijo PartizaniJožeta Pirjevca. Z nominacijo stripa Črni plamen Zorana in Ivana Smiljanića pa se je žirija spomnila stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Ker je poslanstvo nagrade tudi v promociji branja, je soglasno izbrala tudi priročnik Berem, da se poberem Mihe Kovača. Zaradi izjemne kulturološke vrednosti pa je nominirala biografski roman Rac Petre Pogorevc.«
V utemeljitvi je žirija zapisala: »Ali je človeštvo politično, gospodarsko, psihološko in moralno sploh sposobno vsaj upočasniti neustavljivo? Glede podnebne krize je tako, da je najslabše in najbolj strahopetno kar dvigniti roke. Najlažje je biti pesimist. Knjiga novinarja Plan B Boštjana Videmška, ki jo je ustvaril skupaj s fotografom Matjažem Krivicem, priča o tem, da se lahko marsikaj spremeni na bolje, če se ljudje tako odločijo.
S Krivicem sta prepotovala svet ter našla ljudi in skupnosti, ki verjamejo v prihodnost in naravo ter s svojimi dejanji dokazujejo, da nič ni tako fatalistično in da je zadnji čas, da stopimo v akcijo. To je zbirka zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo in ki ji znajo pogledati naravnost v oči.
Ko spreminjajo življenje mest, otokov in držav, ne varujejo le podnebja, ampak življenje ljudi v teh krajih spreminjajo na bolje. Ko začnejo ljudje razmišljati in delovati v korist narave in zelene prihodnosti, se hkrati zgodi nekakšen sociološki fenomen: ne pozdravi se le narava, ampak bolj človeški in solidarni postanejo tudi medsebojni odnosi. Znova se kot v kakšnem romanu Čehova vzpostavi pojem – dober človek. Zato je to pomembna knjiga, odličen političen program za prihodnost.«
Že nabor nominirank kaže na to, da gre res za nagrado, ki ocenjuje knjigo kot celoto, obenem pa priča o raznolikosti, saj je žirija znala prepoznati tako presežke profesionalnega založništva kot tudi hibridne knjižne projekte neodvisnih založb in samozaložnikov.
Skupno število oddanih glasov za knjigo leta je bilo 3017, so sporočili iz Cankarjevega doma, za knjigo Plan B je preko spletne glasovnice svoj glas oddalo 913 obiskovalcev.
Ponosni smo tudi na to, da nagrada združuje strokovnost in priljubljenost, saj zmagovalko izberejo obiskovalci sejma, ki so to letos storili na spletu. S svojo odprtostjo in demokratičnostjo knjiga leta povzema duha celotnega knjižnega sejma v izvornem poslanstvu agore duha. Čestitamo nagrajencem, nominirancem in vsem, ki tudi v tem posebnem obdobju izkazujejo svojo vztrajnost na knjižnem polju. Tesen stik s knjigo je tudi v teh časih toplo priporočljiv.«
xZdaj je čas za akcijo
x
»V času pandemije, ki je med drugim ukradla tudi ogromno temeljne pozornosti, sem velike nagrade letošnjega e-knjižnega sejma za knjigo o boju s podnebno krizo, ključno fronto človeštva, še posebej vesel. Izrazito pomembno se mi tudi zdi, da so bralke in bralci za knjigo leta v času grobih napadov na novinarstvo in drvenja v post-faktični svet glasovali za novinarsko, stvarno knjigo. Plan B je krik k pozornosti. Zdaj je čas, zadnji čas, za akcijo,« je ob novici o nagradi povedal Boštjan Videmšek.
Strokovni predizbor petih nominiranih del, ki so se potegovale za nagrado, je pripravila žirija v sestavi Vlasta Vičič, Nina Kožar, Irena Štaudohar, Domen Fras in Tone Smolej kot predsednik, ki je dal naslednjo izjavo: »Žirija, sestavljena iz treh članic in dveh članov, letos ni imela lahkega dela, saj so založbe predlagale več kot sedemdeset knjig, sama pa je evidentirala še dodatne naslove. Skladno s pravilnikom je izbrala knjige štirih različnih žanrov. Ker je zaznala veliko kakovostnih naslovov iz humanistike (kar nekaj jih je bilo tudi o epidemiji), se je odločila, da bo v tej zvrsti nominirala dve knjigi, in sicer Plan B Boštjana Videmška in obsežno monografijo PartizaniJožeta Pirjevca. Z nominacijo stripa Črni plamen Zorana in Ivana Smiljanića pa se je žirija spomnila stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Ker je poslanstvo nagrade tudi v promociji branja, je soglasno izbrala tudi priročnik Berem, da se poberem Mihe Kovača. Zaradi izjemne kulturološke vrednosti pa je nominirala biografski roman Rac Petre Pogorevc.«
Odličen političen program za prihodnost
V utemeljitvi je žirija zapisala: »Ali je človeštvo politično, gospodarsko, psihološko in moralno sploh sposobno vsaj upočasniti neustavljivo? Glede podnebne krize je tako, da je najslabše in najbolj strahopetno kar dvigniti roke. Najlažje je biti pesimist. Knjiga novinarja Plan B Boštjana Videmška, ki jo je ustvaril skupaj s fotografom Matjažem Krivicem, priča o tem, da se lahko marsikaj spremeni na bolje, če se ljudje tako odločijo.
S Krivicem sta prepotovala svet ter našla ljudi in skupnosti, ki verjamejo v prihodnost in naravo ter s svojimi dejanji dokazujejo, da nič ni tako fatalistično in da je zadnji čas, da stopimo v akcijo. To je zbirka zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo in ki ji znajo pogledati naravnost v oči.
Ko spreminjajo življenje mest, otokov in držav, ne varujejo le podnebja, ampak življenje ljudi v teh krajih spreminjajo na bolje. Ko začnejo ljudje razmišljati in delovati v korist narave in zelene prihodnosti, se hkrati zgodi nekakšen sociološki fenomen: ne pozdravi se le narava, ampak bolj človeški in solidarni postanejo tudi medsebojni odnosi. Znova se kot v kakšnem romanu Čehova vzpostavi pojem – dober človek. Zato je to pomembna knjiga, odličen političen program za prihodnost.«
