V nadaljevanju preberite:

Predelave starogrških dram oziroma nova ubesedovanja tematik mitologije antične Grčije so se pojavljali skozi dobršen del zgodovine dramatike, posebej obširno in s posebno resnostjo seveda v klasicizmu. Čeprav tega nemara ob zgodovinsko bržkone rekordno bogati dramski produkciji ni zaznati, se trend nadaljuje, četudi se je večinoma preselil v svobodnejše gledališke predelave, pač v skladu z bolj heterogenim razumevanjem odrskih umetnosti ter močno prisotnostjo avtorskih projektov, ki za navezave na starogrško dramatiko niso nujno imuni.

Kljub temu je ta del opusa dramatika, pesnika, dramaturga in nekdanjega gledališkega kritika Krištofa Dovjaka nekakšna posebnost.