Od oblikovanja Pisateljske ustave mineva 30 let
S Pisateljsko ustavo so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Dokument je težil k spremembi družbenega sistema.
Odpri galerijo
Ustava Republike Slovenije, Ljubljana, 21.Maj2015
Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. Pisateljske ustave, ki se je danes spomnjajo na slovesnosti ustavnega sodišča.
Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.
Na javni tribuni v Cankarjevem domu so bile 25. aprila 1988 slovenski javnosti prvič predstavljene Teze za Ustavo Republike Slovenije, objavljene v tematski številki Časopisa za kritiko znanosti pod naslovom Gradivo za slovensko ustavo. Ta ustavni osnutek je v zgodovini slovenske ustavnosti znan pod imenom Pisateljska ustava.
Temelji za ustavo iz leta 1991
Teze za novo slovensko ustavo sta napisali delovna skupina pri Društvu slovenskih pisateljev, katere predsednik je bil današnji minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, in delovna skupina Slovenskega sociološkega društva.
S Pisateljsko ustavo so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Dokument je težil k spremembi obstoječega sistema, v njem se je izražalo hrepenenje po osamosvojitvi naroda in svobodi človekovega duha.
»V redko kateri državi so pisatelji igrali tako pomembno vlogo pri ustvarjanju suverene države kot v Sloveniji,« je na posvetu ob 20. obletnici pisateljske ustave, ki ga je pod naslovom Izvori slovenske ustave pripravil državni svet v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, poudaril Blaž Kavčič.
Ti pisatelji so bili, kot je zapisano v zborniku, nastalem po posvetu pred desetimi leti, zelo pogumni. Besedilo so namreč ustvarili v času, ki je bil vse prej kot naklonjen spremembam, njihove ideje o neodvisni, demokratični Sloveniji, pa so vodile k uresničitvi »tisočletnega sna vseh generacij naših prednikov«.
Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.
Na javni tribuni v Cankarjevem domu so bile 25. aprila 1988 slovenski javnosti prvič predstavljene Teze za Ustavo Republike Slovenije, objavljene v tematski številki Časopisa za kritiko znanosti pod naslovom Gradivo za slovensko ustavo. Ta ustavni osnutek je v zgodovini slovenske ustavnosti znan pod imenom Pisateljska ustava.
Temelji za ustavo iz leta 1991
Teze za novo slovensko ustavo sta napisali delovna skupina pri Društvu slovenskih pisateljev, katere predsednik je bil današnji minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, in delovna skupina Slovenskega sociološkega društva.
S Pisateljsko ustavo so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Dokument je težil k spremembi obstoječega sistema, v njem se je izražalo hrepenenje po osamosvojitvi naroda in svobodi človekovega duha.
»V redko kateri državi so pisatelji igrali tako pomembno vlogo pri ustvarjanju suverene države kot v Sloveniji,« je na posvetu ob 20. obletnici pisateljske ustave, ki ga je pod naslovom Izvori slovenske ustave pripravil državni svet v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, poudaril Blaž Kavčič.
Ti pisatelji so bili, kot je zapisano v zborniku, nastalem po posvetu pred desetimi leti, zelo pogumni. Besedilo so namreč ustvarili v času, ki je bil vse prej kot naklonjen spremembam, njihove ideje o neodvisni, demokratični Sloveniji, pa so vodile k uresničitvi »tisočletnega sna vseh generacij naših prednikov«.
