Odprite knjigo za boljšo prihodnost
Mednarodna kulturna platforma do konca leta streže z brezplačnimi knjigami iz vsake članice EU v izvirniku in angleškem prevodu.
Odpri galerijo
Na spletni strani europereadr.eu je do konca leta brezplačno na voljo po ena knjiga iz vsake države EU v izvirniku in angleščini. Foto Manca Juvan
Slovensko predsedovanje svetu EU je prineslo tudi digitalno platformo Europe Readr, virtualno knjižnico, ki z izborom brezplačno dostopnih knjig bralcem približuje aktualna družbena vprašanja in jih spodbuja k razmisleku in pogovoru o svetu, v kakršnem želimo živeti.
Na spletni strani je brezplačno na voljo po ena knjiga iz vsake članice EU v izvirniku in angleščini, projekt spremljajo še bralni prostori, podobni že uveljavljeni Knjižnici pod krošnjami, in pa niz literarnih dogodkov.
Slovensko predsedstvo sveta EU je pobudnik in koordinator projekta, ki ga je sooblikovalo z državami članicami EU in ob podpori institucij Unije. Osrednja tema izbora sedemindvajsetih knjig, ki so od 1. julija do 31. decembra brezplačno dosegljive na spletnem mestu europereadr.eu, je prihodnost bivanja.
Vsako državo članico predstavlja po eno delo, ki je na voljo v izvirnem in angleškem jeziku. V izbor so uvrščeni romani, kratke zgodbe, poezija, eseji in stripi, ki predstavljajo najrazličnejše poglede na aktualne tematike in nagovarjajo različne bralce, pa tudi tiste, ki sicer redko posežejo po knjigi.
Navdih za projekt bralnih prostorov je bila uspešna slovenska zamisel Knjižnica pod krošnjami, eden najuspešnejših projektov za spodbujanje bralne kulture. Platforma Europe Readr bo z dogodki v 24 državah, ki jih v sodelovanju z lokalnimi partnerji organizira mreža nacionalnih inštitutov za kulturo držav EU (EUNIC), zaživela v obliki javnih prostorov za branje in izmenjavo idej o prihodnosti.
V parku pri izolskem svetilniku, v Bruslju in Helsinkih so že odprli te prostore, v Izoli so projekt poimenovali Moja bralna soba, instalacijo so pripravili študenti prostorskih, umetniških in tehničnih študijev Univerze v Ljubljani in je nastala po navdihu prepoznavnega koncepta Knjižnice pod krošnjami.
Platforma Europe Readr je kot pilotni projekt povezovanja vseh držav članic in različnih institucij Evropske unije nastala na pobudo in s koordinacijo slovenskega predsedstva sveta EU. Gonilna sila razvoja in krepitve povezovanja je v tem primeru kultura, ki sledi evropskim načelom soustvarjanja in interdisciplinarnosti. Europe Readr skozi kulturo, ki temelji na dialogu, spodbuja trajnostni razvoj in družbeno vključenost.
Aljoša Harlamov, ki se podpisuje kot kurator knjižnega izbora, je zapisal: »Trdno sem prepričan, da je književnost orodje mišljenja. In da ima književnost kot taka opraviti s prihodnostjo. Kdor je vzgojen v bralca, je vzgojen v mislečega človeka. Kdor je vzgojen z zgodbami in v zgodbe, je vzgojen v skupnost. Ko beremo, četudi beremo zase in v samoti, je to družbeno dejanje; soočanje z drugim in drugačnim, s svetom in družbo, z zgodovino in nami samimi. In ko mi beremo literaturo, literatura bere nas, nam preureja povezave, vztrajno in neopazno dodaja nove informacije, spomine, ideje in poglede, ponuja alternative in nas po mili volji prestavlja, da v čas in prostor obenem zremo z drugega zornega kota, ne le svojega. To je ta največji trik literature, ki spregovori z našim notranjim glasom, ugrabi naš glas in ga posodi drugemu; tudi če se med branjem zdimo najbolj sami, zazrti vase, smo takrat nedvomno zazrti v druge.«
V izjavi za časnik Večer je Harlamov navedel, da »nobena od članic ni imela težav z izborom – samo Sloveniji oziroma ministrstvu za kulturo, Ignaciji Fridl Jarc in Vasku Simonitiju osebno, se je zdelo, da mora poseči z ideološkim izborom,« a v odzivu so na ministrstvu zapisali, da v projektu Europe Readr ministrstvo za kulturo ni sodelovalo, zato so ostro zavrnili njegovo navedbo in poudarili, da ne drži, da sta minister za kulturo in državna sekretarka osebno posegla v izbor slovenske knjige za projekt Europe Read, prav tako nista »samovoljno« izbrala romana Draga Jančarja Drevo brez imena.
Harlamov je na sporočilo ministrstva za kulturo odgovoril: »Ostajam pri svoji izjavi. Morda sem iz pogovorov iz več virov ekstrapoliral, da sta bila to minister in sekretarka osebno, saj nisem bil prisoten na nobenem od sestankov oziroma del nobene tovrstne komunikacije med ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za kulturo in sem o njih izvedel po poročanju drugih, tudi z MZZ sem cel projekt sodeloval povsem preko telefonskih in videoklicev ter e-pošte (bilo je sredi pandemije), pozneje pa še preko posrednika.
Vsekakor se je zgodilo to, da so vse moje slovenske predloge, štiri ali pet, zavrnili in izbrali svojega, ki ni primeren in je lahko zgolj ideološki. Nič nimam proti Jančarju, zame je to eden najboljših slovenskih živečih ustvarjalcev in do njegovega opusa čutim globoko spoštovanje, ampak ta roman nima popolnoma nič s temo in ni primeren za ta projekt – na to sem večkrat opozoril in sem tudi jasno povedal, da bom o tem javno spregovoril. Če MzK zanika, da je posredovalo, bo pač moralo krivdo za poseg v moj izbor prevzeti MZZ oziroma 'slovensko predsedstvo Sveta EU', kot je zdaj formulirano na spletu. V resnici je pa vse skupaj pač še en kazalnik tega, kje smo, da je trenutno ves fokus na tem, kdo je ali ni cenzuriral seznama, nikogar pa očitno niti malo ne skrbi že samo dejstvo, da je do cenzure prišlo, na katerikoli točki je pač do cenzure prišlo. Tu se vsa 'odločnost' in 'zavračanje' končata.«
Prvotni predlog Aljoše Harlamova je bil Antropologija med štirimi stenami Dana Podjeda, kot nadomestne je predlagal dela Primerljivi hektarji Nataše Kramberger, Anonimna tehnologija Andreja Tomažina in Na/pol Jasmina B. Freliha.
Posebna pozornost je v sklopu projekta EU Readr namenjena najmlajšim z naborom nekaj najlepših evropskih slikanic – nemih ali redkobesednih, skratka razumljivih onkraj jezikovnih pregrad. Staršem, vzgojiteljem in učiteljem je na voljo posebno gradivo z nasveti, kako otroke popeljati skozi branje in razmislek o okolju, v katerem živijo ali želijo živeti.
V okviru projekta že tečejo ali pa še bodo predstavljeni številni posegi v javni prostor, krajevni arhitekti so v knjižnici Oodi v Helsinkih zasnovali javni prostor za refleksijo in dialog, ki naj bi spodbujal razprave o prihodnosti bivanja, trajnostnih rešitvah in kulturi branja v digitalni dobi.
Instalacija na prostem Europe Readr v Tokiu je izdelana iz recikliranih materialov, na javnem zbirališču bodo ljudje lahko dostopali do digitalne knjižnice z izborom evropske književnosti in se vključevali v medgeneracijske izmenjave mnenj o »zelenih« temah.
V Bangkoku je Europe Readr v sodelovanju s krajevnimi igralci ustvaril instalacijo, ki preobraža vzajemno delovanje med javnim in zasebnim ter ponuja varen, udoben in prijeten bralni prostor za ljudi iz ene od bangkoških sosesk.
Park državljanov v bližini evropskega parlamenta vabi k sprostitvi in branju v zeleni oazi sredi živahne evropske četrti, umetniška drevesna instalacija bo obiskovalcem omogočala dostop do platforme Europe Readr, pod njo bo do septembra potekal niz kulturnih dogodkov.
Ves julij je bila v Bejrutu na ogled instalacija, ki jo je pripravila tamkajšnja univerza Notre-Dame, instalacija je omogočala interaktivno izkušnjo na stezi, ki bo morda peljala do cilja, morda pa ne, dogajanje je namesto izključevanja spodbujalo navezovanje stikov med ljudmi in tako krepilo zamisel o vključevanju. Zagon projekta v Avstriji je bil na dunajski železniški postaji, vse poletje avstrijski vlaki s kodami QR vabijo potnike, naj vstopijo v vesolje Europe Readr, projekt bo spremljal tudi tradicionalni dunajski knjižni sejem Buch Wien in festival Österreich liest.
O Europe Readr se bodo pogovarjali najvidnejši slovenski in nemški založniki tudi v kontekstu evropske nagrade za literaturo in frankfurtskega knjižnega sejma. Septembrskega srečanja se bosta udeležili dve slovenski prejemnici evropske nagrade za literaturo, Anja Mugerli (2021) in Nataša Kramberger (2010). To poletje so študenti arhitekture s tehniške univerze v Delftu na Nizozemskem ustvarili urbano umetniško instalacijo na prostem. Jeseni se bo instalacija podala na svoje prvo potovanje po državi, da bi spodbujala bralno kulturo in nove načine razmišljanja o izzivih, s katerimi se trenutno soočata Evropa in svet.
V tradicionalni vasi v Jinghongu v provinci Junan na Kitajskem bo septembra zaživel nov prostor za branje in povezovanje lokalne skupnosti, bralni paviljon, ki ga bodo oblikovali študentje univerze Tsinghua. Predstavljal bo sodoben pogled na regionalno okoljsko estetiko in organizacijo javnega življenja na podeželju, v njegovo središče pa bo postavil branje – branje, ki povezuje lokalne prebivalce in spodbuja lokalni razvoj.
Prav tako jeseni bo zaživel projekt, ki bo ameriške vizualne umetnike povezal s pisatelji, katerih dela so na seznamu Europe Readr: umetniška dela bodo na ogled v izložbah, preoblikovanih v priložnostno galerijo, ter bodo spodbujala dialog o vključujočem in trajnostnem bivanju na obeh celinah.
Kot del urbanega razvoja v Savdski Arabiji bodo krajevna mreža EUNIC, delegacija EU in ustvarjalni prostor AlMashtal Creative Space novembra organizirali hekaton o trajnostnem razvoju ter izmenjavi zamisli o urbanizaciji in zelenem prehodu. V Veliki Britaniji se bo platforma Europe Readr septembra povezala z nizom podkastov in okroglih miz, dogodki pa bodo potekali prek spleta in v živo. Na njih bodo udeleženci pretresali vprašanja prihodnosti bivanja na različnih ravneh po pandemiji.
Na spletni strani je brezplačno na voljo po ena knjiga iz vsake članice EU v izvirniku in angleščini, projekt spremljajo še bralni prostori, podobni že uveljavljeni Knjižnici pod krošnjami, in pa niz literarnih dogodkov.
Slovensko predsedstvo sveta EU je pobudnik in koordinator projekta, ki ga je sooblikovalo z državami članicami EU in ob podpori institucij Unije. Osrednja tema izbora sedemindvajsetih knjig, ki so od 1. julija do 31. decembra brezplačno dosegljive na spletnem mestu europereadr.eu, je prihodnost bivanja.
Vsako državo članico predstavlja po eno delo, ki je na voljo v izvirnem in angleškem jeziku. V izbor so uvrščeni romani, kratke zgodbe, poezija, eseji in stripi, ki predstavljajo najrazličnejše poglede na aktualne tematike in nagovarjajo različne bralce, pa tudi tiste, ki sicer redko posežejo po knjigi.
Izolska bralna soba pri svetilniku
Navdih za projekt bralnih prostorov je bila uspešna slovenska zamisel Knjižnica pod krošnjami, eden najuspešnejših projektov za spodbujanje bralne kulture. Platforma Europe Readr bo z dogodki v 24 državah, ki jih v sodelovanju z lokalnimi partnerji organizira mreža nacionalnih inštitutov za kulturo držav EU (EUNIC), zaživela v obliki javnih prostorov za branje in izmenjavo idej o prihodnosti.
Moja bralna soba, Izola Foto Fakulteta za arhitekturo
V parku pri izolskem svetilniku, v Bruslju in Helsinkih so že odprli te prostore, v Izoli so projekt poimenovali Moja bralna soba, instalacijo so pripravili študenti prostorskih, umetniških in tehničnih študijev Univerze v Ljubljani in je nastala po navdihu prepoznavnega koncepta Knjižnice pod krošnjami.
Platforma Europe Readr je kot pilotni projekt povezovanja vseh držav članic in različnih institucij Evropske unije nastala na pobudo in s koordinacijo slovenskega predsedstva sveta EU. Gonilna sila razvoja in krepitve povezovanja je v tem primeru kultura, ki sledi evropskim načelom soustvarjanja in interdisciplinarnosti. Europe Readr skozi kulturo, ki temelji na dialogu, spodbuja trajnostni razvoj in družbeno vključenost.
Aljoša Harlamov, ki se podpisuje kot kurator knjižnega izbora, je zapisal: »Trdno sem prepričan, da je književnost orodje mišljenja. In da ima književnost kot taka opraviti s prihodnostjo. Kdor je vzgojen v bralca, je vzgojen v mislečega človeka. Kdor je vzgojen z zgodbami in v zgodbe, je vzgojen v skupnost. Ko beremo, četudi beremo zase in v samoti, je to družbeno dejanje; soočanje z drugim in drugačnim, s svetom in družbo, z zgodovino in nami samimi. In ko mi beremo literaturo, literatura bere nas, nam preureja povezave, vztrajno in neopazno dodaja nove informacije, spomine, ideje in poglede, ponuja alternative in nas po mili volji prestavlja, da v čas in prostor obenem zremo z drugega zornega kota, ne le svojega. To je ta največji trik literature, ki spregovori z našim notranjim glasom, ugrabi naš glas in ga posodi drugemu; tudi če se med branjem zdimo najbolj sami, zazrti vase, smo takrat nedvomno zazrti v druge.«
Cenzura?
x
Harlamov je na sporočilo ministrstva za kulturo odgovoril: »Ostajam pri svoji izjavi. Morda sem iz pogovorov iz več virov ekstrapoliral, da sta bila to minister in sekretarka osebno, saj nisem bil prisoten na nobenem od sestankov oziroma del nobene tovrstne komunikacije med ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za kulturo in sem o njih izvedel po poročanju drugih, tudi z MZZ sem cel projekt sodeloval povsem preko telefonskih in videoklicev ter e-pošte (bilo je sredi pandemije), pozneje pa še preko posrednika.
Vsekakor se je zgodilo to, da so vse moje slovenske predloge, štiri ali pet, zavrnili in izbrali svojega, ki ni primeren in je lahko zgolj ideološki. Nič nimam proti Jančarju, zame je to eden najboljših slovenskih živečih ustvarjalcev in do njegovega opusa čutim globoko spoštovanje, ampak ta roman nima popolnoma nič s temo in ni primeren za ta projekt – na to sem večkrat opozoril in sem tudi jasno povedal, da bom o tem javno spregovoril. Če MzK zanika, da je posredovalo, bo pač moralo krivdo za poseg v moj izbor prevzeti MZZ oziroma 'slovensko predsedstvo Sveta EU', kot je zdaj formulirano na spletu. V resnici je pa vse skupaj pač še en kazalnik tega, kje smo, da je trenutno ves fokus na tem, kdo je ali ni cenzuriral seznama, nikogar pa očitno niti malo ne skrbi že samo dejstvo, da je do cenzure prišlo, na katerikoli točki je pač do cenzure prišlo. Tu se vsa 'odločnost' in 'zavračanje' končata.«
Prvotni predlog Aljoše Harlamova je bil Antropologija med štirimi stenami Dana Podjeda, kot nadomestne je predlagal dela Primerljivi hektarji Nataše Kramberger, Anonimna tehnologija Andreja Tomažina in Na/pol Jasmina B. Freliha.
Javni prostori za branje
Posebna pozornost je v sklopu projekta EU Readr namenjena najmlajšim z naborom nekaj najlepših evropskih slikanic – nemih ali redkobesednih, skratka razumljivih onkraj jezikovnih pregrad. Staršem, vzgojiteljem in učiteljem je na voljo posebno gradivo z nasveti, kako otroke popeljati skozi branje in razmislek o okolju, v katerem živijo ali želijo živeti.
V okviru projekta že tečejo ali pa še bodo predstavljeni številni posegi v javni prostor, krajevni arhitekti so v knjižnici Oodi v Helsinkih zasnovali javni prostor za refleksijo in dialog, ki naj bi spodbujal razprave o prihodnosti bivanja, trajnostnih rešitvah in kulturi branja v digitalni dobi.
Instalacija na prostem Europe Readr v Tokiu je izdelana iz recikliranih materialov, na javnem zbirališču bodo ljudje lahko dostopali do digitalne knjižnice z izborom evropske književnosti in se vključevali v medgeneracijske izmenjave mnenj o »zelenih« temah.
V Bangkoku je Europe Readr v sodelovanju s krajevnimi igralci ustvaril instalacijo, ki preobraža vzajemno delovanje med javnim in zasebnim ter ponuja varen, udoben in prijeten bralni prostor za ljudi iz ene od bangkoških sosesk.
Instalacije na različne načine
Park državljanov v bližini evropskega parlamenta vabi k sprostitvi in branju v zeleni oazi sredi živahne evropske četrti, umetniška drevesna instalacija bo obiskovalcem omogočala dostop do platforme Europe Readr, pod njo bo do septembra potekal niz kulturnih dogodkov.
Ves julij je bila v Bejrutu na ogled instalacija, ki jo je pripravila tamkajšnja univerza Notre-Dame, instalacija je omogočala interaktivno izkušnjo na stezi, ki bo morda peljala do cilja, morda pa ne, dogajanje je namesto izključevanja spodbujalo navezovanje stikov med ljudmi in tako krepilo zamisel o vključevanju. Zagon projekta v Avstriji je bil na dunajski železniški postaji, vse poletje avstrijski vlaki s kodami QR vabijo potnike, naj vstopijo v vesolje Europe Readr, projekt bo spremljal tudi tradicionalni dunajski knjižni sejem Buch Wien in festival Österreich liest.
O Europe Readr se bodo pogovarjali najvidnejši slovenski in nemški založniki tudi v kontekstu evropske nagrade za literaturo in frankfurtskega knjižnega sejma. Septembrskega srečanja se bosta udeležili dve slovenski prejemnici evropske nagrade za literaturo, Anja Mugerli (2021) in Nataša Kramberger (2010). To poletje so študenti arhitekture s tehniške univerze v Delftu na Nizozemskem ustvarili urbano umetniško instalacijo na prostem. Jeseni se bo instalacija podala na svoje prvo potovanje po državi, da bi spodbujala bralno kulturo in nove načine razmišljanja o izzivih, s katerimi se trenutno soočata Evropa in svet.
Umetnost v izložbi
V tradicionalni vasi v Jinghongu v provinci Junan na Kitajskem bo septembra zaživel nov prostor za branje in povezovanje lokalne skupnosti, bralni paviljon, ki ga bodo oblikovali študentje univerze Tsinghua. Predstavljal bo sodoben pogled na regionalno okoljsko estetiko in organizacijo javnega življenja na podeželju, v njegovo središče pa bo postavil branje – branje, ki povezuje lokalne prebivalce in spodbuja lokalni razvoj.
Prav tako jeseni bo zaživel projekt, ki bo ameriške vizualne umetnike povezal s pisatelji, katerih dela so na seznamu Europe Readr: umetniška dela bodo na ogled v izložbah, preoblikovanih v priložnostno galerijo, ter bodo spodbujala dialog o vključujočem in trajnostnem bivanju na obeh celinah.
Kot del urbanega razvoja v Savdski Arabiji bodo krajevna mreža EUNIC, delegacija EU in ustvarjalni prostor AlMashtal Creative Space novembra organizirali hekaton o trajnostnem razvoju ter izmenjavi zamisli o urbanizaciji in zelenem prehodu. V Veliki Britaniji se bo platforma Europe Readr septembra povezala z nizom podkastov in okroglih miz, dogodki pa bodo potekali prek spleta in v živo. Na njih bodo udeleženci pretresali vprašanja prihodnosti bivanja na različnih ravneh po pandemiji.
