Umrla je Neda Pagon, ena najvidnejših slovenskih intelektualk
Urednica založbe Studia Humanitatis, publicistka, prevajalka in doktorica sociologije kulture, je izgubila dolg boj z boleznijo.
Odpri galerijo
Neda Pagon je bila prevajalka, publicistka in dolgoletna glavna in odgovorna urednica ene najbolj cenjenih slovenskih akademskih založb Studia Humanitatis. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Izteklo se je življenje cenjene slovenske intelektualke Nede Pagon. Novica o njenem slovesu se je danes razširila po družbenih omrežjih. Največji del svoje življenjske energije je namenila založništvu, izdajanju družboslovne in humanistične literature. Še posebej je svoj pečat knjižni ustvarjalnosti vtisnila kot dolgoletna urednica in sodelavka založbe Studia Humanitatis.
Rodila se je leta 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Bila je doktorica sociologije kulture, ob tem tudi zgodovinarka. Kot sociologinja in romanistka se je ukvarjala z raziskovanjem socialne zgodovine in sociologije vsakdanjega življenja. Delala je kot predavateljica na Fakulteti za družbene vede, Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot znanstvena svetnica na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in kot predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.
Bila je prevajalka, publicistka in dolgoletna glavna in odgovorna urednica ene najbolj cenjenih slovenskih akademskih založb Studia Humanitatis, ob tem tudi soustanoviteljica Institutum studiorum humanitatis – Fakultete za podiplomski humanistični študij ter Inštituta za civilizacijo in kulturo, na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica.
Sodelovala v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja, bila pa je tudi »najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let«. Prejela je založniško Schwentnerjevo nagrado, Francozi so ji podelil tudi odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.
»Z njenim odhodom je ta naš svet še za nianso manj pameten kot sicer,« je ob slovesu intelektualke, ki je pustila pečat tudi v kulturnem življenju Izole, na Facebooku zapisal Drago Mislej.
Rodila se je leta 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Bila je doktorica sociologije kulture, ob tem tudi zgodovinarka. Kot sociologinja in romanistka se je ukvarjala z raziskovanjem socialne zgodovine in sociologije vsakdanjega življenja. Delala je kot predavateljica na Fakulteti za družbene vede, Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot znanstvena svetnica na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in kot predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.
Bila je prevajalka, publicistka in dolgoletna glavna in odgovorna urednica ene najbolj cenjenih slovenskih akademskih založb Studia Humanitatis, ob tem tudi soustanoviteljica Institutum studiorum humanitatis – Fakultete za podiplomski humanistični študij ter Inštituta za civilizacijo in kulturo, na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica.
Sodelovala v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja, bila pa je tudi »najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let«. Prejela je založniško Schwentnerjevo nagrado, Francozi so ji podelil tudi odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.
»Z njenim odhodom je ta naš svet še za nianso manj pameten kot sicer,« je ob slovesu intelektualke, ki je pustila pečat tudi v kulturnem življenju Izole, na Facebooku zapisal Drago Mislej.
Preberite intervju s klučnima akterjema založbe Studia Humanitatis Nedo Pagon in Jožetom Vogrincem.
»Vselej smo si prizadevali uporabljati in širiti javno rabo pameti,« je med drugim v intervjuju povedala Neda Pagon. »Izdajanja knjig nismo nikoli vezali na nacionalni interes, ampak je bilo naše izhodišče vselej teorija, analiza, ki ne tiči v nacionalnih mejah, lahko pa jih premika, širi.«
»Vselej smo si prizadevali uporabljati in širiti javno rabo pameti,« je med drugim v intervjuju povedala Neda Pagon. »Izdajanja knjig nismo nikoli vezali na nacionalni interes, ampak je bilo naše izhodišče vselej teorija, analiza, ki ne tiči v nacionalnih mejah, lahko pa jih premika, širi.«
