Vseobsegajoči in vključujoči spremljevalni program
Fabula kot ena ključnejših mednarodno obarvanih literarnih manifestacij na Slovenskem tudi letos bogati svoj osrednji program s spremljevalnim, ki širi obzorja festivala, predvsem pa najuspešneje v Sloveniji vzpostavlja kontekst mednarodnega literarnega dogajanja.
To naznanja že Fabula pred Fabulo, ki jo je letos obiskal najpomembnejši živeči romunski avtor Mircea Cărtărescu. Njegova zbirka zgodb Lepe tujke se vpenja v področje avtofikcije v umetnosti, pojava, ki tako v slovenskem literarnem kot v umetniškem prostoru nasploh doživlja vzpon, avtorjeva literarna bravura pa jo slogovno in vsebinsko pelje po poteh novih literarnih zvrsti.
Literarni dialogi
V sklopu Fabula Huba in v sodelovanju s Festivalom angažiranega pisanja Itn. bosta na Vodnikovi domačiji potekali dve jutranji druženji, na katerih se bodo slovenski ustvarjalci mlajše generacije srečali z dvema avtorjema letošnjega Fabulinega fokusa. Katalonski pisatelj Pol Guasch, ki je letos tudi v fokusu rezidenčnega projekta Balkanska literarna Odiseja, bo spregovoril o vprašanju poetike v današnjem času, češka pisateljica Lucie Faulerová pa med drugim o mentalnem zdravju in sprejemanju izgube.
Teoretski fokus Fabulinega spremljevalnega programa pa bo prek romana Časovno zaklonišče bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova zaokrožil vznikajoče se rdeče niti letošnjih festivalskih romanov in prevprašal vpliv spominov ter osebnih izkušenj na oblikovanje identitete, s tem pa tudi literarnih junakov, pa naj bodo ti biografski, avtofikcijski ali popolnoma izmišljeni. Ob tem festival pripravlja tudi okroglo mizo, na kateri bodo mednarodni gostje pod retrospektivni drobnogled vzeli največje priznanje za evropske avtorje nagrado Evropske unije za književnost.
Marec festival Fabula v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov obarva tudi kot mesec vseslovenskega branja, ki predstavlja kuriran izbor najboljših slovenskih del, nastalih v preteklih letih. Letošnji kurirani izbor so pripravili Aleksandra Gačič, Eva Ule in Silvija Žnidar, ki so med drugimi opozorili na romana Materinska knjižica Katje Gorečan in Težka voda Pie Prezelj. Iniciativa Fabulin doseg razširi po vsej Sloveniji in knjige z literarnimi branji predstavi v knjigarnah in knjižnicah onkraj prestolnice.
Raziskovanje ustvarjalnosti
Če je poslanstvo Fabulinega osrednjega knjižnega nabora poudariti najboljše, kar ima svetovni roman ponuditi odrasli publiki, pa se njihov program Mlada Fabula usmerja v sprejemnike, ki to šele postajajo. V sodelovanju z različnimi osnovnimi in srednjimi šolami bodo tako marca različne ustvarjalne delavnice, ki bodo spodbujale raziskovanje lastne (otroške) domišljije, izpostavljale vizualno plat(nico) knjižnih del ter iskale vez med gledališčem in literaturo.
Larisa Javernik bo vodila tudi delavnico kreativnega pisanja, na kateri bo v fokusu kratka proza, tematsko pa se bo vezala na celostne rdeče niti festivala: spomin, samorefleksija, iskanje individualnega pisateljskega glasu. Za starejšo publiko bo s Polom Guaschom in Lucie Faulerovo delavnica biblioterapije, ki se fokusira na bolj osebni stik z literaturo, sploh tisto, ki obravnava bolj osebne pokrajine tako pisca kot sprejemnika.
Spodbujanje bralne kulture
Češnja na torti letošnjega spremljevalnega programa pa je Fabula polis, ki festivalska branja pelje onkraj terminsko determiniranih javnih dogodkov. Trg Ajdovščina tako krasi ulična razstava letošnjih ilustracij z naslovnic žepnic, ki jih je oblikovala Tereza Prepadnik, spremljajo jih knjižni citati gostov festivala. Gre za nadaljevanje projekta Ulične galerije, ki ga izvaja inštitut TAM-TAM, ta popestri mestno podobo, v fokus pa postavlja mlajše generacije umetnikov.
Fabula je leta 2021 v sodelovanju z društvom prostoRož in oblikovalskim studiem Donar ustvarila interaktivni FabulaFotelj, ki bo letos svoj prostor našel v Narodni galeriji. Fotelj literaturo postavi v javni prostor, jo rekontekstualizira in obiskovalcem omogoči drugačen stik z bralno kulturo ter pokaže na še eno od možnosti, kako lahko v vsakdan vpeljemo literaturo. Gre za intermedijsko sinergijo, ki združuje besedilno, zvočno in vizualno umetnost in bo obiskovalcem galerije na voljo tudi po izteku festivala.
Na podoben način pa bo v Cukrarni zaživela interaktivna instalacija Napiši svojo Fabulo!, ki v obliki magnetne stene omogoča igro z besedami, pri kateri obiskovalci sestavijo svoj literarni nokturno. Instalacija zaradi svoje odprte narave omogoča srečanje različnih literarnih, predvsem pa domišljijskih svetov, žanrov in stilov, vsebin in tem, hkrati pa v sebi nosi močan pedagoški potencial. Tudi ta bo obiskovalcem na voljo še po festivalu.
V izbranih ljubljanskih domovih za starostnike pa bodo potekale sobotne bralne matineje, te bodo festivalski izbor približale starostnikom, ki se dogodkov morda ne bi mogli udeležiti. Sodelujoči bralci bodo v domovih vsako soboto v času festivala organizirali literarne dopoldneve, ki presegajo generacijske razlike in iščejo načine za bolj vključujoče podobe festivala.
Fokus letošnjega spremljevalnega programa Fabule se razpira tudi onkraj literarnega sveta in promocije bralne kulture. V galeriji DobraVaga bo tako na ogled razstava Tereze Prepadnik, ki bo razkrila ustvarjalni proces njenega snovanja letošnjih naslovnic. Študentje dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT pa bodo priskrbeli avtorske prenose Fabulinih knjižnih premier v filmski in gledališki medij, zaključek festivala pa bo v Mestnem gledališču ljubljanskem zaživel kot igralska interpretacija žepnic in glasbeni nastop Lare Oset.
