Za vsako fotografijo pesem
Maja Haderlap nadaljuje sodelovanje s koroškim slikarjem Manfredom Bockelmannom.
Odpri galerijo
Maja Haderlap, avtorica odmevnega romana Angel pozabe, dvojezična pesnica in pisateljica in univerzitetna predavateljica. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Že lani sta se v dunajski galeriji Frey skupnega projekta Umiranje listov, Das Sterben der Blätter, lotila pesnica Maja Haderlap in koroški slikar Manfred Bockelmann, brat skladatelja Uda Jürgensa. Poleg slik je razstava ponudila poseben projekt Love Tree, Ljubezensko drevo, ki sta ga zasnovala skupaj.
Maja Haderlap, dobitnica nagrade Ingeborg Bachmann, ene najpomembnejših nagrad za literaturo v nemškem jeziku, je k desetim umetnikovim fotografijam prispevala petvrstične pesmi. Pesnica je s poezijo pospremila njegove fotografije dreves, ki jih je posnel na potovanjih. Umetnika, kot je povedal, drevesa navdušujejo. Njihove zračne korenine ga spominjajo na erotične človeške zaplete in tudi na smrtonosne objeme.
Novi projekt Spuren und Zeichen, Poti in znamenja, sta na začetku tega meseca odprla v galeriji Vorspann oziroma Vprega na glavnem trgu v Železni Kapli, ta četrtek ob 19.30 pa bosta ob sklepu razstave, finissagu, dodala poseben nastop: pesnica bo prebrala pesmi k umetnikovim fotografijam.
Maja Haderlap je izdala več pesniških zbirk: Žalik pesmi (1983) in Bajalice (1987) je napisala in objavila v slovenščini, zbirka Gedichte/Pesmi/Poems iz leta 1998 je trijezična, zadnjo, Dolgo prehajanje, je leta 2015 prevedel Štefan Vevar.
Z romanesknim prvencem Angel pozabe (Engel des Vergessens), napisanem v nemščini, je Maja Haderlap postala vidno, zanimanja vredno evropsko pisateljsko ime, navsezadnje tudi zaradi prestižne nagrade Ingeborg Bachmann, ki jo je zanj prejela.
Avtoričin prvi roman združuje zgodovino in družinsko pripoved ter govori o uporu koroških Slovencev proti nemški vojski. Je zgodba o pisateljičinih prednikih iz Lepene pri Železni Kapli in drugih ljudeh s tega območja. Haderlapova je v prvoosebni pripovedi v središče postavila babico, ki je preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück, in očeta, ki je pri dvanajstih po nacističnem mučenju pobegnil k partizanom in bil najmlajši koroški partizan.
Maja Haderlap, dobitnica nagrade Ingeborg Bachmann, ene najpomembnejših nagrad za literaturo v nemškem jeziku, je k desetim umetnikovim fotografijam prispevala petvrstične pesmi. Pesnica je s poezijo pospremila njegove fotografije dreves, ki jih je posnel na potovanjih. Umetnika, kot je povedal, drevesa navdušujejo. Njihove zračne korenine ga spominjajo na erotične človeške zaplete in tudi na smrtonosne objeme.
Manfred Bockelmann, Maja Haderlap - Love Tree, 2016 FOTO: Galerija Vprega
Novi projekt Spuren und Zeichen, Poti in znamenja, sta na začetku tega meseca odprla v galeriji Vorspann oziroma Vprega na glavnem trgu v Železni Kapli, ta četrtek ob 19.30 pa bosta ob sklepu razstave, finissagu, dodala poseben nastop: pesnica bo prebrala pesmi k umetnikovim fotografijam.
Maja Haderlap je izdala več pesniških zbirk: Žalik pesmi (1983) in Bajalice (1987) je napisala in objavila v slovenščini, zbirka Gedichte/Pesmi/Poems iz leta 1998 je trijezična, zadnjo, Dolgo prehajanje, je leta 2015 prevedel Štefan Vevar.
Z romanesknim prvencem Angel pozabe (Engel des Vergessens), napisanem v nemščini, je Maja Haderlap postala vidno, zanimanja vredno evropsko pisateljsko ime, navsezadnje tudi zaradi prestižne nagrade Ingeborg Bachmann, ki jo je zanj prejela.
Avtoričin prvi roman združuje zgodovino in družinsko pripoved ter govori o uporu koroških Slovencev proti nemški vojski. Je zgodba o pisateljičinih prednikih iz Lepene pri Železni Kapli in drugih ljudeh s tega območja. Haderlapova je v prvoosebni pripovedi v središče postavila babico, ki je preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück, in očeta, ki je pri dvanajstih po nacističnem mučenju pobegnil k partizanom in bil najmlajši koroški partizan.
