V nadaljevanju preberite:

Pesničino notranje potovanje je nastanjeno med spogledljivima in nemalokdaj spreobrnljivima obzorjema dobrega in zlega, ki menda od nekdaj potekata vzporedno drug z drugim, skrivaj pa pomalem prestopata bregove in se pomenljivo prepletata v neskončnost. Kajti meja med njima je nenavadno tanka, izmuzljiva in spremenljiva, in to še posebej, če jo poskušamo poudarjati ali poustvarjati. Toda pesnica ostaja ponižno predana ponovljivim potezam in gibom, s katerimi skuša odstirati »bistvo stvari« in posledično ločevati »zrnje od plevela« ali »dobroto od zla«.