Deset čutno domišljijskih, razigrano duhovitih zgodb

Po uspešni sezoni z rekordnim številom gostovanj, več mednarodnih nagradah in obeležitvi 70-letnice delovanja v LGL z desetimi novitetami vstopajo v novo sezono. »Uprizorili bomo deset čutno domišljijskih, razigrano duhovitih in pravljično enkratnih zgodb, v katerih bomo slovenske in tuje literarne novitete osvetlili z igrivo lahkotnostjo in žgočo žalostno stvarnostjo naših razmer,« pravi Ajda Rooss, umetniška vodja LGL.

Prihajajoča sezona, dodaja Ajda Rooss, bo LGL in gledalce popeljala skozi raznovrstnost uprizoritvenih izrazov, ki segajo tudi na področje gledališča objekta, obenem raziskujejo razsežnosti in preobrazbe materialov, združujejo gib, telo z besedo, vključujejo nove tehnologije in različne umetniške žanre. O učinku predstav na gledalca v LGL veliko razmišljajo: »Čisto narahlo se ga nekje dotakne in mu ponudi ključ do njegove biti. Njegov odziv, naj bo navdušen, zadovoljen ali zadržan, je za naše delo bistven. O njem govorimo v zaodrju, pred predstavami in po njih, včasih še dolgo v noč. Tako kot gledalec včasih še dolgo v noč razmišlja o predstavi, ki jo je videl.«


 

Poklon veličastni Sinji ptici

Prva premiera nove sezone LGL bo novembra glasbeno-predmetna izkustvena predstava Laponske pravljice v režiji priznanega lutkovnega režiserja Matije Solceta s pripovedmi, ki jih je zbral Robert Crottet. S prvinsko igrivostjo, muzikaličnostjo in atmosferično slikovitostjo bo najmlajšim gledalcem posredovala sporočilo o nujnosti ohranjanja ekosistemov.

Prvič bo z lutkovnim medijem v LGL sodeloval Tomi Janežič, po mnenju mednarodnih kritikov eden najzanimivejših evropskih gledaliških režiserjev svoje generacije. Poklonili se bodo Sinji ptici, ki je bila v LGL uprizorjena leta 1963 in je pomenila vrhunec tedanjega marionetnega odra. Ustvarili so jo trije veliki umetniki tistega časa: direktor in umetniški vodja Mestnega lutkovnega gledališča, režiser Jože Pengov, glasbenik Uroš Kek in likovnik France Mihelič, ta je Maeterlinckovi novoromantični pravljičnosti dal sodobno podobo grotesknega nadrealizma in za likovni del predstave prejel Prešernovo nagrado. Predstava, ki je pokazala dotlej nesluteno moč lutkovne umetnosti, je leta 1972 skupaj z Zvezdico Zaspanko izginila v plamenih požara v lutkovni delavnici.
 

Peskovniška civilizacija

V koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom in v režiji Magdalene Reiter bo nastala medžanrska predstava Alica v čudežni deželi. Obravnava temo konflikta otroka v času odraščanja med njegovim notranjim (psihičnim in fizičnim) in zunanjim (odraslim) svetom. Sanjski prostor bo preslikaval sodobni svet odraslih skozi oči otroka in iskanje smisla v svetu nesmisla, protislovnosti in nestabilnosti norm. Ustvarjalka se bo navezala na vizualno umetnost nadrealistov, zlasti na opus Renéja Magritta.

Potovanje po analognih otroških igriščih to sezono nadaljuje Miha Golob z arhetipom igrišč: Peskovnikom, v katerem se naslanja na raziskovanje in preigravanje materiala. Socialne prvine otroške igre so podlaga uprizoritvene logike, ki na idejni ravni prikazuje nastanek in razvoj človeške civilizacije – iz neokrnjenih zrnc peska se bo gradila prav posebna peskovniška civilizacija.

Večkrat nagrajena avtorica in docentka na oddelku za igro in lutkarstvo v Osijeku Tamara Kučinović bo režirala Megloprejko, nastalo po slikanici znane francoske avtorice Agnès de Lestrade in ilustratorke Valerie Docampo. Problemske tematike se bo lotevala tudi marionetna predstava Obisk režiserke Ivane Djilas o prijateljstvu med starejšo gospo Elzo in fantkom Emilom. Njuno nepričakovano srečanje s toplino in barvami prijateljstva presega generacijske okvire in napolni obe življenji.
 

Najprisrčnejši velikan

V režiji Jake Ivanca se bo na odru LGL razživela nova uspešnica škotske avtorice Julie Donaldson Najprisrčnejši velikan. Uprizoritev, zasnovana na zgodbi o bogastvu medsebojne pomoči in nesebičnosti, se ob poigravanju z različnimi lutkovnimi tehnikami pregiba v dinamično igro perspektiv. Po dveh uspešnih projektih za mlade v letošnji sezoni v LGL snujejo skupni gledališki laboratorij mladostnikov in mentorjev iz Vzgojnega zavoda Planina ter režiserja Primoža Ekarta: izhodišče bodo Ptički brez gnezda Frana Milčinskega.
Pustolovsko romantično pravljico enega najboljših piscev fantazijskih pripovedi Neila Gaimana Zvezdni prah bo režiserka in koreografinja Mala Kline razvila v multimedijski znanstvenofantastični labirint. Predstava bo združevala gib in besedilo, telo in video ter nagovarjala z intenzivnimi odrskimi podobami, zvočnimi pokrajinami in glasbo. Sezono bodo v LGL sklenili z instalacijo kinetičnih objektov za odraslo publiko V zanki spomina. Avtorici projekta Meto Grgurevič in Majo Kunšič je navdihnila knjiga Človek z uničenim svetom: zgodovina možganske okvare ruskega nevropsihologa Aleksandra Lurie.