Poslovil se je pisatelj in jezikoslovec Hadžem Hajdarević
Hadžem Hajdarević (1956) se uvršča med najraznovrstnejše avtorje sodobne bosanske književnosti – objavil je 12 knjig poezije in proze, podpisal pa se je tudi pod mnogo kolumn in esejev ter več del za otroke. Kot velik poznavalec jezika je deloval tudi kot urednik (med drugim časopisov Preporod, Muslimanski glas in Ljiljan) in prirejevalec del drugih avtorjev, njegova besedila pa so, kot navaja bosanska tiskovna agencija Fena, vključena v vse novejše antologije bosansko-hercegovske in bošnjaške poezije in proze.
Hajdarević, ki je študiral južnoslovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu, je bil zadnjih 20 let zaposlen na jezikovnem inštitutu sarajevske univerze, pri tem pa je bil leta 2018 izvoljen za predsednika Društva pisateljev BiH. Njegove pesniške zbirke so izšle v številnih prevodih, tudi v slovenskem; beremo jih lahko še v bolgarščini, francoščini, angleščini, poljščini in nemščini, njegova dela pa so med drugim prevedena še v arabščino, flamščino, madžarščino, makedonščino, danščino, ruščino, armenščino, italijanščino, turščino in ukrajinščino.
Leta 2004 je založba Goga izdala njegovo kratkoprozno zbirko Klinika za plastično kirurgijo v prevodu Romane Podobnik, tri leta zatem ji je pri založbi Beletrina sledila knjiga Ustje jezika v prevodu Josipa Ostija (1945–2021) in Borisa A. Novaka. Delo prinaša pričevanja o polpretekli zgodovini, tradicijah, ki se skozi stoletja pletejo na balkanskih tleh, in neusahljive vere v poezijo.
Kot soavtor se je Hajdarević podpisal tudi pod Slovar bosanskega jezika (2007), Pravopisni priročnik bosanskega/hrvaškega/srbskega jezika z osnovami slovnice (2013) ter številnih učbenikov za osnovne in srednje šole ter za svoje delo prejel tudi številne nagrade.
