Slovenija ne le zelena, ampak tudi kulturna destinacija

Kako po pandemiji okreva kultura in kateri ukrepi bi pospešili vrnitev v novo normalnost.
Fotografija: Večjih kulturnih zavodov ni strah, da se obiskovalci ne bi vrnili. Večji izziv je ohranjanje programa v danih okoliščinah. Foto Pivk Mavric
Odpri galerijo
Večjih kulturnih zavodov ni strah, da se obiskovalci ne bi vrnili. Večji izziv je ohranjanje programa v danih okoliščinah. Foto Pivk Mavric

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so bili razrahljani skorajda vsi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa razen zaščitnih mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Na 14. seji nacionalnega sveta za kulturo (NSK) so direktorji nekaterih javnih zavodov predstavili svoje videnje stanja ter predlagali tudi nekaj ukrepov, kako vrniti kulturo obiskovalcem.

Dejstvo, da so se zadnje leto spremenile življenjske navade prebivalcev in uživalcev kulturnih dogodkov, je treba vzeti v zakup, je poudarila predsednica NSK Uršula Cetinski. V razmišljanju o prihodnosti so se na to ugotovitev oprli tudi vsi razpravljavci. Kulturne dejavnosti so bile lani zajete v okviru bona 21 za odpravo posledic epidemije in na statističnem uradu so zaznali, da je bilo tako kupljenih za 67.000 evrov vstopnic.

Umetnost kot kurativa za človeštvo

Umetniški vodja ljubljanske Opere Marko Hribernik je povedal, da je bila osnovna interakcija avtor – izvajalec – poslušalec v zadnjem času prekinjena in da je pri vračanju kulture ljudem treba prisluhniti občinstvu. Po njegovem ljudje danes potrebujejo obliž in ne sol na rano, tako naj umetnost in kultura predstavljata azil, zavetje in varnost. Soočen z dihotomijo vsebin umetniške ponudbe, kognitivno – čustveno, neznano – znano, atonalno – tonalno, sivo – barvito, se sam raje nagiba k drugemu protipolu, je povedal. Tendenca v prihodnosti je, kot opaža, »fuzija muz« oziroma sodelovanje umetniških področij in akademij v skupnih projektih.

Zgovoren pregled stanja v kinematografski dejavnosti, ki je najboljše rezultate imela leta 2019, je prispevala direktorica Kinodvora Metka Dariš. Odtlej so se kinematografi spopadali s padcem obiska in prihodkov (70 odstotkov manj na ravni Evrope in do 80 odstotkov v Art kino mreži Slovenije), skrbi jih tudi (na evropski ravni) manj ustvarjenih umetniških celovečernih filmov. Opozorila je na manjšanje deleža distribucije kakovostnih evropskih filmov (na račun komercialnih) in s tem dostopa do vsebin, ki spodbujajo razvoj filmske kulture, zaradi česar je ogrožena dejavnost filmske vzgoje (poudarila je, da se nacionalni program za financiranje filmske vzgoje izteka). Kot dolgoročno najbolj nujen ukrep je izpostavila investicijo v novo opremo za digitizacijo kinematografov, ki se ji izteka živ­ljenjska doba. Na koncu je dodala, da jo bolj kot to, da se občinstvo ne bi vrnilo v kino, skrbi, ali bodo v teh razmerah lahko zagotovili kakovosten program.

Z osipom obiska, abonentov in lastnega prihodka se spopadajo tudi slovenska gledališča, je povzela vršilka dolžnosti ravnateljice SNG Drama Vesna Jurca Tadel. Med pandemijo so gledališča lahko izvajala program, saj so prejela vsa programska sredstva, a bodo šele v sezoni 2022/23 v gledališče predvidoma spet lahko povabili gledalce in abonente v takem obsegu kot pred pandemijo. V zadnjih štirinajstih dneh je ansambel ljubljanske Drame v največji krizi zaradi covida-19, okužbe se katastrofalno širijo. Ko bodo predstave normalno potekale, pričakuje, da se bodo gledalci vrnili. Na odločevalce je apelirala, naj ne pozabijo na kulturne zavode, ki jih je prav tako prizadelo povišanje cen energentov, večje stroške imajo gledališča tudi zaradi dviga cen materialov za scenografije.

Za 67.000 evrov vstopnic so ljudje kupili z boni 21.

Foto Jože Suhadolnik
Za 67.000 evrov vstopnic so ljudje kupili z boni 21. Foto Jože Suhadolnik

Delovati hibridno

Izvršna direktorica Beletrine Alma Čaušević Klemenčič je spregovorila o spremembah navad slovenskih bralcev in bralk, ki skladno s svetovnimi trendi več posegajo po zvočnih in e-knjigah. Komunikacija založnikov z bralstvom se je prestavila v digitalno sfero in na družbena omrežja, dogodki na daljavo so bili med pandemijo dobro obiskani, je ocenila. V Beletrini so nov tip založniškega marketinga prilagodili posebej za slovensko okolje, poudarila je, da je za to nujen inovativen, profesionalen in motiviran kader. »Danes moramo delovati hibridno, v fizičnem in digitalnem svetu, pomembni so dobra vsebina, podana prek kakovostnih knjig in dogodkov, inovativna komunikacija in marketing,« je strnila.

image_alt
Analiza strokovnega ocenjevanja v kulturi

image_alt
Ocenjevanje ocenjevalcev

image_alt
Stanje je sramota, metoda je upor

Čeprav so ukrepi najmanj prizadeli galerije in muzeje (zaprti so bili manj časa kot denimo koncertne, filmske in gledališke dvorane), so tam obiskovalci pogrešali vodstva, okrogle mize in dogodke, ki so ključni za razumevanje in posredovanje vsebin, je poudaril direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Ta primanjkljaj so nadomestili s splet­nim druženjem, ki je, kot je dejal, dobro zaživelo. Poudaril je drugo pomembno plat vizije kulturnega marketinga. »Kultura je povezana z drugimi sferami življenja, turizmom in gospodarstvom. Slovenija ni samo zelena destinacija, imamo tudi raznoliko in sodobno kulturo. Imamo več kot 60 festivalov, ki pomembno kreirajo prostor in čas ter prispevajo k številu obiskovalcev države. Turisti bodo spet prišli, a vprašati se moramo, kakšne turiste si želimo. Razmišljajoče, take, ki jim kultura in umetnost nekaj pomenita,« je dejal Peršin ter predlagal širšo, nacionalno povezovalno akcijo na področju promoviranja blagovnih znamk, kot je na primer, letos še posebej, Plečnik. Blagovna znamka Slovenije kot kulturne destinacije je ključna za prihodnost razvoja in pritegovanja pozornosti. Pri tem bi morali preseči pojem domačijskih kulturnih vsebin in vrednote preteklosti povezati v sodobni spekter prezentacije umetnosti in kulture, je dejal in pozval ministrstvo za kulturo, naj podpre to iniciativo.

Večjih kulturnih zavodov ni strah, da se obiskovalci ne bi vrnili. Večji izziv je ohranjanje programa v danih okoliščinah. Foto Pivk Mavric
Večjih kulturnih zavodov ni strah, da se obiskovalci ne bi vrnili. Večji izziv je ohranjanje programa v danih okoliščinah. Foto Pivk Mavric

Konkretni predlogi

Kriza vedno prizadene najšibkejše in razgali ter poglobi težave, ki že obstajajo, pri tem pa ocene škode, ki jo je zdravstvena kriza povzročila tudi v kulturi, še nimamo, je povedala direktorica zavoda Bunker​ Alma R. Selimović in bila v nadaljevanju zelo konkretna. »Redno občinstvo se vrača v gledališča, predvidevamo pa lahko, da bo tam odslej še manj ljudi, ki ne živijo v mestih, nimajo kulturnega kapitala, živijo na socialnem robu, ob tem konkretno manj mladih in starejših, ki so bili najbolj ogrožena skupina v pandemiji.« Pri tej ugotovitvi se je nanašala na novejše študije Mladi 2020 (Univerza v Mariboru in Ljubljani), Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi (uredil Andrej Kirbiš) in Analiza stanja mladih v ljubiteljski kulturi (Simetinger, Deutsch). Vse raziskave so pokazale, da se kulturna participacija in potrošnja mladih povečujeta, razen na področju uprizoritvenih ­umetnosti.

Alma R. Selimović je namesto partikularnih raziskav v posameznih institucijah predlagala naročeno nacionalno raziskavo o učinkih pandemije na kulturno potrošnjo in participacijo, ki bi vključevala kvantitativno študijo o navadah in motivaciji ljudi za obiskovanje in ustvarjanje. Predlagala je hkratno strateško delovanje, da bi se že med raziskavo izvajali pilotni eksperimenti, s katerimi bi preverjali in izvajali določene ukrepe. Pozvala je k večjemu vlaganju v kulturno-umetnostno vzgojo, trajnejši premislek o sposobnosti odzivanja na krize in strateški ­premislek na kulturnopolitični ravni.

Svetnik NSK Jurij Krpan je pristavil, da digitalni prostor ni le nadomestek, ampak je tu in bo ostal. Delo se je podvojilo, pritisk na zaposlene je večji, nove zahteve kličejo po radikalnem prestrukturiranju in prekvalifikaciranju kadrov in ponudbe, je prepričan. Uršula Cetinski je na primeru Cankarjevega doma potrdila, da že občutijo kadrovsko krizo na področju tehnike in informacijske tehnologije. V zadnjem času so izgubili dvanajst zaposlenih, večinoma zaradi prenizkih plač. Zato razmišlja o možnostih, kako bi kultura lahko bila konkurenčna na tem področju. Ena od možnih rešitev so štipendije za mlade tehnike, ali pa dodatek na deficitarnost poklica, je predlagala.

Člani NSK so prisluhnili razpravljavcem in bodo v naslednjih dneh oblikovali sklepe in priporočila za akcijski načrt konkretnih ukrepov, ki bodo sledili pred dnevi sprejetemu nacionalnemu programu za kulturo 2022–2029.

Komentarji: