Ruski center bo moral zapreti vrata, njegov vodja pa zapustiti državo

Po prenehanju veljavnosti sporazuma ne bo več pravne podlage za bivanje vodje centra, kar pomeni, da bo ta moral takoj zapustiti ozemlje Republike Slovenije.
Fotografija: V knjižnici Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani je shranjena obsežna in zanimiva zbirka ruske in sovjetske literature. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
V knjižnici Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani je shranjena obsežna in zanimiva zbirka ruske in sovjetske literature. FOTO: Leon Vidic

Prejšnji teden je ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo vladi oziroma poslalo pobudo za odpoved sporazuma med slovensko in rusko vlado o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov. Vodja Ruskega centra znanosti in kulture Nikolaj Gusev bo moral zapustiti Slovenijo.

Sporazum o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov je bil podpisan marca 2011 na Brdu pri Kranju, veljati je začel septembra tega leta. Omogočil je formalnopravni okvir za delovanje ruskega znanstveno-kulturnega centra v Ljubljani ter morebitnega slovenskega znanstveno-kulturnega centra v Ruski federaciji. Za odprtje slednjega se Slovenija ni odločila.

Po prenehanju veljavnosti sporazuma ne bo več pravne podlage za bivanje vodje centra, kar pomeni, da bo ta moral takoj zapustiti ozemlje Republike Slovenije, ne bo pa razglašen za nezaželeno osebo. Nikolaj Gusev je naveden na seznamu osebja ruskega veleposlaništva v Ljubljani kot svetovalec.

Med vzroki za odpoved sporazuma so na ministrstvu za zunanje zadeva zapisali: »Vojaški napad na Ukrajino, ki je neodvisna in suverena država z mednarodno priznanimi državnimi mejami, predstavlja enostransko kršitev mednarodnopravnega reda in rušenje temeljev, na katerih sta bila v zadnjih desetletjih zgrajena mir in medsebojno spoštovanje suverenosti držav v demokratičnih družbah. Slovenija se pridružuje partnerjem v Evropski uniji in zaveznicam v Natu v obsodbi teh dejanj ter pri večstranskih in dvostranskih pobudah v prid izvajanju dodatnega pritiska na Rusko federacijo, da takoj preneha vojaško agresijo v Ukrajini.«

Instrument kulturnega imperializma

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je prejšnji četrtek z devetimi glasovi za in enim proti potrdil vladno pobudo za odpoved sporazuma z Rusijo o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, ki daje formalnopravni okvir za delovanje ruskega znanstveno-kulturnega centra v Ljubljani.

Državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan je po poročanju STA članom odbora pojasnil, da delovanje ruskega centra v Sloveniji usmerja ruska zvezna agencija, ki je instrument za širjenje ruske propagande in lažnih novic. Sporazum po njegovih besedah omogoča širjenje te propagande, v kontekstu agresije na Ukrajino pa ga lahko razumemo kot instrument kulturnega imperializma, ki sovpada z ruskimi geopolitičnimi interesi ter širi vpliv Kremlja. »Na MZZ menimo, da je treba to ustaviti, in to je razlog za odpoved sporazuma,« je dejal državni sekretar.

Vodja Ruskega doma, kot se imenuje ljubljanski ruski znanstveno-kulturni center, po poročanju N1 še ni dobil uradnega ali neuradnega obvestila slovenskih oblasti. Obtožbe o širjenju kremeljske propagande je odločno zanikal, na N1 so navedli njegovo izjavo: »V sporazumu je zelo jasno in točno določeno, da se ruski kulturni center v Ljubljani ne sme vključevati v politične razprave. Ukvarjamo se izključno z izobraževanjem, kulturnim in znanstvenim ­sodelovanjem.«

Nekaj pomislekov

Na seji parlamentarnega odbora je odpovedi sporazuma z glasom proti edini nasprotoval Zmago Jelinčič (SNS). »Ali bomo podrli tudi Rusko kapelico?« je dejal. Pomisleke o odpovedi sporazuma je imel tudi poslanec SAB Branislav Rajić, k previdnosti je pozvala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Mojca Škrinjar (SDS) pa je odpoved sporazuma označila za nujno simbolno ­dejanje.

Ljubljanski center sodi pod rusko zunanje ministrstvo, v Mariboru pa od leta 2011 deluje informacijsko in kulturno središče Ruski dom, prvi center nevladne Fundacije Ruski mir v Sloveniji. V gradu v Bogenšperku so junija 2019 odprli še rusko-slovenski center, poimenovan po Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter prve ruske slovnice za Slovence. Projektu, za katerega so 70.000 evrov prispevali ruski donatorji, kot so takrat poročali v Delu, ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve nista bili naklonjeni, češ da gre za širjenje ruskega vpliva v naši državi, s čimer naj bi Rusi diktirali slovensko kulturno politiko.

Komentarji: