Lepota na klifu
Muzej leta: Tate St Ives v angleškem Cornwallu je leta 1993 zrasel na območju nekdanje plinarne.
Odpri galerijo
Tate St Ives po prenovi. FOTO: © Hufton+Crow
»Globoko inteligentna, lepa, da jemlje sapo.« Tako je predsednik britanskega Art Funda Stephen Deuchar označil rezultat prenove, ki je podružnici londonske galerije Tate v St. Ivesu v angleškem Cornwallu lani prinesla podvojitev razstavnih površin. In letos Art Fundovo nagrado za muzej leta.
Ustanovitev galerije ima zanimivo ozadje. Svetloba v obmorskem mestecu je od tridesetih let minulega stoletja privabila nekatere pomembne umetnike, ki so v njem delovali, denimo Barbaro Hepworth, Bena Nicholsona ali Alfreda Wallisa, muzej, ki je kot poklon tem umetnikom in britanski umetnosti modernizma zrasel na območju nekdanje plinarne, pa je odprl vrata leta 1993.
Ob njegovem načrtovanju so predvideli približno 50.000 obiskovalcev na leto, a so jih že v prvi polovici leta našteli približno 120.000. Visoke številke obiska so ohranjali vsa leta delovanja, letno povprečje še vedno znaša okoli 240.000. Po letih načrtovanja so se končno lotili prenove in razširitve. Ni šlo čisto gladko. Napovedani načrti, ki bi koga oropali pogleda na morje ali znižali vrednost njegove nepremičnine, komu pa prinesli izgubo parkirišča, so tako razjezili okoličane, da so se na oknih v mestecu pojavili plakati »Ustavite Tate!«, peticijo proti gradnji pa je podpisalo okoli 2000 ljudi.
Nasprotniki so bili uspešni. Arhitekti so načrt spremenili, dodatne kapacitete pa pridobili s kopanjem v klif ob obstoječem objektu. To je dvignilo proračun prenove s prvotnih 12 milijonov funtov na končnih 20.
Tate St. Ives se po 18 mesecih zaprtih vrat in vnovičnem odprtju oktobra lani lahko pohvali z novimi 600 kvadratnimi metri galerij, kar je glede na prejšnje stanje podvojitev, ob teh še z novimi prostori, namenjenimi delavnicam in izobraževalnim aktivnostim. Pa tudi z novimi parkovnimi površinami.
Rezultat, ki ga podpisujeta arhitekturni biro Jamie Fobert Architects in podjetje Max Fordham, ki se ukvarja z okoljskim inženiringom, je omenjenega predsednika Art Funda Stephena Deucharja, tudi vodjo žirije za nagrado, prepričal kot »popolno okolje za kuratorski program, ki je hkrati avanturističen, inkluziven in provokativen«.
Za nagrado, ki prinaša 100.000 britanskih funtov, lahko konkurirajo le muzeji v Združenem kraljestvu, a Britanci kljub temu zapišejo, da je to najpomembnejša muzejska nagrada na svetu. Razglasitev letošnjega zmagovalca je bila v londonskem Viktorijinem in Albertovem muzeju, ki je zmagal predlanskim, nazadnje je lani premagala konkurenco umetnostna galerija Hepworth Wakefield v Yorkshiru.
Ustanovitev galerije ima zanimivo ozadje. Svetloba v obmorskem mestecu je od tridesetih let minulega stoletja privabila nekatere pomembne umetnike, ki so v njem delovali, denimo Barbaro Hepworth, Bena Nicholsona ali Alfreda Wallisa, muzej, ki je kot poklon tem umetnikom in britanski umetnosti modernizma zrasel na območju nekdanje plinarne, pa je odprl vrata leta 1993.
Povprečno 240.000 obiskovalcev letno
Ob njegovem načrtovanju so predvideli približno 50.000 obiskovalcev na leto, a so jih že v prvi polovici leta našteli približno 120.000. Visoke številke obiska so ohranjali vsa leta delovanja, letno povprečje še vedno znaša okoli 240.000. Po letih načrtovanja so se končno lotili prenove in razširitve. Ni šlo čisto gladko. Napovedani načrti, ki bi koga oropali pogleda na morje ali znižali vrednost njegove nepremičnine, komu pa prinesli izgubo parkirišča, so tako razjezili okoličane, da so se na oknih v mestecu pojavili plakati »Ustavite Tate!«, peticijo proti gradnji pa je podpisalo okoli 2000 ljudi.
Tate St Ives po prenovi. FOTO: Arhiv Tate
Od oktobra lani
Nasprotniki so bili uspešni. Arhitekti so načrt spremenili, dodatne kapacitete pa pridobili s kopanjem v klif ob obstoječem objektu. To je dvignilo proračun prenove s prvotnih 12 milijonov funtov na končnih 20.
Tate St. Ives se po 18 mesecih zaprtih vrat in vnovičnem odprtju oktobra lani lahko pohvali z novimi 600 kvadratnimi metri galerij, kar je glede na prejšnje stanje podvojitev, ob teh še z novimi prostori, namenjenimi delavnicam in izobraževalnim aktivnostim. Pa tudi z novimi parkovnimi površinami.
Rezultat, ki ga podpisujeta arhitekturni biro Jamie Fobert Architects in podjetje Max Fordham, ki se ukvarja z okoljskim inženiringom, je omenjenega predsednika Art Funda Stephena Deucharja, tudi vodjo žirije za nagrado, prepričal kot »popolno okolje za kuratorski program, ki je hkrati avanturističen, inkluziven in provokativen«.
Za nagrado, ki prinaša 100.000 britanskih funtov, lahko konkurirajo le muzeji v Združenem kraljestvu, a Britanci kljub temu zapišejo, da je to najpomembnejša muzejska nagrada na svetu. Razglasitev letošnjega zmagovalca je bila v londonskem Viktorijinem in Albertovem muzeju, ki je zmagal predlanskim, nazadnje je lani premagala konkurenco umetnostna galerija Hepworth Wakefield v Yorkshiru.
