Odzivi javnosti so za festival pomembni
Festival urbanih umetniških akcij bo v soboto že enaindvajsetič nagovarjal javnost in jo vabil k sodelovanju.
Odpri galerijo
Vstop prost je festival urbanih umetniških akcij. FOTO: Brane Piano
Festival Vstop prost/Admission Free 2020, ki ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje z gosti, že enaindvajset let polni celjski javni prostor z umetniškimi intervencijami, akcijami, performansi in instalacijami. V soboto od 10. do 13. ure bodo umetniki intervenirali na zvezdi – križišču Prešernove in Stanetove ulice v središču mesta. Tokratna tema festivala je dezinsekcija. Obiskovalci so vabljeni k sodelovanju, prav odzivi javnosti so za festival zelo pomembni.
Kaj se bo v soboto dogajalo v središču na zvezdi, umetniki niso razkrili. Tokrat pripravljajo akcijo skupaj, je pojasnila predsednica Društva likovnih umetnikov Celje Andreja Džakušič. »V preteklosti smo hoteli, da vsak sodelujoči umetnik naredi svoj projekt. Tokrat prevprašujemo probleme današnjega časa, med katerimi so hiperprodukcija, individualizem, vprašanja, ali sploh delovati v skupnosti.« Tako v soboto pripravljajo skupni projekt, pri katerem sodeluje približno petnajst umetnikov, je dejala sogovornica. »To je participatorni projekt, obiskovalci so vabljeni k sodelovanju, kar je poseben draž.«
Založba Sophia je izdala posebno izdajo revije Borec o dvajsetih letih celjskega festivala urbanih umetniških akcij Vstop prost. V reviji za zgodovino, antropologijo in književnost se poklanjajo festivalu, ki je bil, kot sta zapisali urednici Mojca Puncer in Andreja Džakušič, »utemeljen na ideji iskanja umetniške avtonomije onkraj institucij, v smeri aktivizma, gostoljubja in vključenosti vseh. Na tej podlagi je postal medgeneracijska platforma, ki se posveča razvijanju sodobnih umetniških praks v javnem prostoru.«
Umetnik Franc Purg, ki je pri festivalu od začetka v letu 1999, je dejal, da je komunikacija z lokalnim prebivalstvom za festival zelo pomembna. »Vsaka reakcija je super. Da festival ni kar tako, češ da se umetniki nekaj grejo.« Tega namena festival nikoli ni imel. Purg se je spomnil, da je to bilo iskreno vprašanje, kaj je umetnost in ali ta lahko obstaja zunaj institucij. »V devetdesetih letih se je pojavila fraza, da je umetnost samo to, kar je v galerijah. Galerijski sistem filtrira umetnost, ali jo prepozna ali ne, je drugo vprašanje, potem se ta umetnost zlahka naseli v institucije. Ideja festivala je bila prav obratna. Da lahko delujemo brez institucije. Prepričan sem, da se je zgodila neka druga linija, druga umetnost, kot se je takrat dogajala v galerijah.«
Teme festivala Vstop prost so bile od prepovedi, zapovedi, zvoka, želje in strasti do seksa v mestu. Ob zadnji krizi so pripravili komemoracijo in pred banke polagali vence iz žice. Prvo desetletje je festival nagovarjal predvsem probleme v mestu, je dejala kustosinja Centra sodobnih umetnosti Celje Maja Antončič. »Menim, da je to bila najpomembnejša in precej presenetljiva, pogumna, emancipatorna praksa. Kasneje so se umetniki bolj poglabljali v intimne svetove, zadnja leta se je Vstop prost prav zaradi tega rahlo zaprl navznoter. Mogoče pogrešam, da bi se znova bolj udarno odprl v javni prostor. Problemov in družbenih dilem je dovolj.«
Pripravljavci letošnje edicije so napovedali prav to. Vrnitev v kritično polje, ki ni kritizersko, ampak ima pojasnjevalno funkcijo, je dejal Purg. »S festivalom smo dali institucijam sporočilo, kritiko, ki ni vedno blatenje. To je bila osnovna ideja. In danes dobro sodelujemo.«
Vstop prost je bil od nekaj resnično prost. Zaradi želje po pristnem odnosu z občinstvom je dogajanje na prostem, v javnem prostoru. Umetniki niso bili omejeni z medijem, vse je bilo in je dobrodošlo. Ob začetku je to bil edini tovrstni festival pri nas, je poudarila Maja Antončič. »Česa podobnega ni imela ne Ljubljana ne kakšno drugo mesto. Festival kot manifestacija, ki je namenjena različnim umetniškim praksam v javnem prostoru.«
Čeprav je to lokalni festival, je Purg dejal, da je bilo delovanje od nekdaj globalno. »Veliko tujih umetnikov je sodelovalo, zlasti iz Irske in Severne Irske. Želim si, da bi se festival še bolj globalno povezal, a ostal lokalno v Celju. Ne sme nas biti sram – v Celju smo, smo lokalni, ampak vabimo ljudi od drugod. Tujci so bili celo navdušeni, da smo v res majhnem mestu vsako leto izpeljali tak festival.«
Andreja Džakušič je zaključila, da je bilo v preteklosti iz tujine več umetnikov, saj je bilo več sredstev. »V najboljših letih je bil festival financiran kot večletni projekt tudi z ministrstva za kulturo, potekal je več dni. Letos z ministrstva še ni rezultatov, občina pa nas je podprla, tako da bomo imeli vsaj za materialne in potne stroške. Sicer pa Vstop prost temelji na velikem entuziazmu posameznih umetnikov.«
Kaj se bo v soboto dogajalo v središču na zvezdi, umetniki niso razkrili. Tokrat pripravljajo akcijo skupaj, je pojasnila predsednica Društva likovnih umetnikov Celje Andreja Džakušič. »V preteklosti smo hoteli, da vsak sodelujoči umetnik naredi svoj projekt. Tokrat prevprašujemo probleme današnjega časa, med katerimi so hiperprodukcija, individualizem, vprašanja, ali sploh delovati v skupnosti.« Tako v soboto pripravljajo skupni projekt, pri katerem sodeluje približno petnajst umetnikov, je dejala sogovornica. »To je participatorni projekt, obiskovalci so vabljeni k sodelovanju, kar je poseben draž.«
Posebna izdaja revije Borec
Založba Sophia je izdala posebno izdajo revije Borec o dvajsetih letih celjskega festivala urbanih umetniških akcij Vstop prost. V reviji za zgodovino, antropologijo in književnost se poklanjajo festivalu, ki je bil, kot sta zapisali urednici Mojca Puncer in Andreja Džakušič, »utemeljen na ideji iskanja umetniške avtonomije onkraj institucij, v smeri aktivizma, gostoljubja in vključenosti vseh. Na tej podlagi je postal medgeneracijska platforma, ki se posveča razvijanju sodobnih umetniških praks v javnem prostoru.«
Umetnik Franc Purg, ki je pri festivalu od začetka v letu 1999, je dejal, da je komunikacija z lokalnim prebivalstvom za festival zelo pomembna. »Vsaka reakcija je super. Da festival ni kar tako, češ da se umetniki nekaj grejo.« Tega namena festival nikoli ni imel. Purg se je spomnil, da je to bilo iskreno vprašanje, kaj je umetnost in ali ta lahko obstaja zunaj institucij. »V devetdesetih letih se je pojavila fraza, da je umetnost samo to, kar je v galerijah. Galerijski sistem filtrira umetnost, ali jo prepozna ali ne, je drugo vprašanje, potem se ta umetnost zlahka naseli v institucije. Ideja festivala je bila prav obratna. Da lahko delujemo brez institucije. Prepričan sem, da se je zgodila neka druga linija, druga umetnost, kot se je takrat dogajala v galerijah.«
Kritika
Teme festivala Vstop prost so bile od prepovedi, zapovedi, zvoka, želje in strasti do seksa v mestu. Ob zadnji krizi so pripravili komemoracijo in pred banke polagali vence iz žice. Prvo desetletje je festival nagovarjal predvsem probleme v mestu, je dejala kustosinja Centra sodobnih umetnosti Celje Maja Antončič. »Menim, da je to bila najpomembnejša in precej presenetljiva, pogumna, emancipatorna praksa. Kasneje so se umetniki bolj poglabljali v intimne svetove, zadnja leta se je Vstop prost prav zaradi tega rahlo zaprl navznoter. Mogoče pogrešam, da bi se znova bolj udarno odprl v javni prostor. Problemov in družbenih dilem je dovolj.«
Na festivalu je leta 2008 sodeloval tudi Mark Požlep s hišico na drevesu za brezdomce na sprehajališču ob Savinji. FOTO: Brane Piano
Pripravljavci letošnje edicije so napovedali prav to. Vrnitev v kritično polje, ki ni kritizersko, ampak ima pojasnjevalno funkcijo, je dejal Purg. »S festivalom smo dali institucijam sporočilo, kritiko, ki ni vedno blatenje. To je bila osnovna ideja. In danes dobro sodelujemo.«
Globalno delovanje
Vstop prost je bil od nekaj resnično prost. Zaradi želje po pristnem odnosu z občinstvom je dogajanje na prostem, v javnem prostoru. Umetniki niso bili omejeni z medijem, vse je bilo in je dobrodošlo. Ob začetku je to bil edini tovrstni festival pri nas, je poudarila Maja Antončič. »Česa podobnega ni imela ne Ljubljana ne kakšno drugo mesto. Festival kot manifestacija, ki je namenjena različnim umetniškim praksam v javnem prostoru.«
Instalacijo Zemlja, v ozadju je fotografija cinkarne, je leta 2015 na festival postavila Andreja Džakušič. FOTO: Brane Piano
Čeprav je to lokalni festival, je Purg dejal, da je bilo delovanje od nekdaj globalno. »Veliko tujih umetnikov je sodelovalo, zlasti iz Irske in Severne Irske. Želim si, da bi se festival še bolj globalno povezal, a ostal lokalno v Celju. Ne sme nas biti sram – v Celju smo, smo lokalni, ampak vabimo ljudi od drugod. Tujci so bili celo navdušeni, da smo v res majhnem mestu vsako leto izpeljali tak festival.«
Andreja Džakušič je zaključila, da je bilo v preteklosti iz tujine več umetnikov, saj je bilo več sredstev. »V najboljših letih je bil festival financiran kot večletni projekt tudi z ministrstva za kulturo, potekal je več dni. Letos z ministrstva še ni rezultatov, občina pa nas je podprla, tako da bomo imeli vsaj za materialne in potne stroške. Sicer pa Vstop prost temelji na velikem entuziazmu posameznih umetnikov.«
