Počasno, a zanesljivo pozicioniranje črne celine

Če je bilo preteklo desetletje v znamenju azijskih oziroma predvsem kitajskih umetnikov, bodo dvajseta leta očitno pripadla afriškim. Morda se zdi takšna ocena prenagljena ali celo neumestna, saj obseg produkcije, muzejska infrastruktura in predvsem trg umetnin v Afriki niso primerljivi z Azijo. Toda fokus zanimanja muzejev in galerij se očitno spreminja, Afrika dobiva konture in barve in ni več bela lisa na zemljevidu sodobne vizualne umetnosti. V londonski galeriji Tate in new­yorški MoMI poskušajo nadoknaditi zamujeno, zato pospešeno dopolnjujejo zbirke sodobne afriške umetnosti. Podobne smernice je zaznati tudi v drugih muzejskih institucijah. Poleg tega na afriški celini pospešeno gradijo megamuzeje, Zeitz Mocaa v Cape Townu, Muzej črnskih civilizacij v Dakarju, Muzej sodobne ...