
Neomejen dostop | že od 14,99€
Umrla je konceptualna umetnica in arhitektka z izrazito mednarodnim območjem delovanja Vesna Petrešin. Svoja dela je predstavljala na številnih festivalih in prizoriščih, med drugim v elitni Tate Modern, Royal Festival Hall, na Beneškem bienalu in drugod. Rojena je bila leta 1971, umrla je mnogo prezgodaj.
V Moderni galeriji oziroma Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer je bila letos večkrat del programa, so jo označili za arhitektko časa, raziskovalko gibanja, premišljevalko našega časa in transdisciplinarno umetnico. Po besedah kustosinje Fatos Ustek je v svojem delu vzbujala »osebne in kolektivne epifanije telesa, prisotnosti, intuicije in čustev«.
Imela je izrazito mednarodno kariero. Bila je rezidenčna umetnica in predavateljica na Amsterdamski univerzi za umetnost ter na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL), gostujoča raziskovalka na Goldsmithsu v Londonu in rezidenčna umetnica v Centru za umetnost in medije ZKM Karlsruhe. Doktorirala je z raziskavo o časovni kompoziciji v arhitekturi, umetnosti in glasbi.
Skladala in izvajala je imerzivne opere, ki raziskujejo glas, kontemplacijo svetlobe, podobe, gibanja in pregrad med intimnim in javnim prostorom. Ta format ji je omogočal razširitev analognih medijev v imerzivna doživetja sodobnih ritualov.
Kritično se je ukvarjala z okoljskimi vprašanji in podnebnimi spremembami ter ponujala razmislek o tehnoloških in progresivnih utopijah. Svoja dela je predstavljala na številnih mednarodnih festivalih in prizoriščih, med drugim v Tate Modern, v Royal Festival Hall in drugod. Prejela je številne umetniške in industrijske štipendije ter patente na področju inženirstva, prav tako je dobitnica nagrade Knight Foundation Award for the Arts.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) je bila letos v okviru festivala SONICA na ogled njena razstava SYNAESCAPES, o kateri je umetnica zapisala: »Ljudje smo neskončno prepleteni z naravo. Narava pa je polna informacij na vseh ravneh (...). Vsaka točka v prostoru in času je kvantno prepletena s potenciali ostalih točk, trenutkov, konstruktov. V svojih abstraktnih delih zato nakazujem možne konstrukte, harmonije in sinergije med zvokom in formo, ki so v neprestanem gibanju. Glasba vpliva na naše telo in zavest (...) To je impulz, ki daje življenje.«
Kot ena sogovornic v videu Prisluhni Londonu Amirja Muratovića na temo izkušenj peterice priseljencev, umetnikov, ekonomskih migrantov ali beguncev v Londonu pa je bila letos tudi del razstave Predstava mesta kustosa Igorja Španjola, prav tako v MSUM.
Komentarji