Umrla je Metka Krašovec

Ena najpomembnejših slovenskih slikark, akademkinja in Prešernova nagrajenka se je poslovila v 77. letu starosti.
Fotografija: Slikarka Metka Krašovec se je poslovila v 77. letu starosti. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Slikarka Metka Krašovec se je poslovila v 77. letu starosti. FOTO: Roman Šipić

V 77. letu starosti je umrla Metka Krašovec, poroča MMC. Bila je ena ključnih osebnosti slovenske likovne umetnosti, dolgoletna profesorica na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V slovenski umetnosti bo ostala zapisana z mojstrovinami, ki pripadajo različnim obdobjem njene ustvarjalnosti. Veljala je za velik talent slovenskega slikarstva, njeno ustvarjanje pa je seglo še na področja risbe, grafike, ilustracije in grafične opreme. Po slikarski diplomi leta 1964 na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je opravila specialki pri Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku, izpopolnjevala se je še na Kraljevem kolidžu v Londonu in v ZDA.


Od prežarjenih slik do metafizične resničnosti


V zgodnjih delih, času tedanje nove figuralike, imenovane tudi ekspresivna figuralika, kar je bil tukajšnji odmev vzporednih mednarodnih tokov, denimo poparta, je upodabljala arhitekturo in interierje s prežarjeno rdečo barvo in notranjo, metafizično svetlobo, kasneje je med prevlado estetike nove podobe slikala izvirno, osebno simboliko z ekspresivnejšimi formami, značilen preobrat v njenem delu pa se je zgodil po letu 1986, ko se je usmerila v monumentalno, klasicistično pojmovane prividne prizore, običajno z ženskimi figurami, krajinami cipres in pogostim elementom vode ali odsevov na njeni površini.

S temi elementi je vzpostavila vtis metafizične resničnosti in hrepenenja po absolutni lepoti. Študioznim slikam, rezultatu dolgotrajnega ustvarjanja, umaknjenega v izolacijo, je v različnih ustvarjalnih obdobjih postavljala protipol, serije figuralnih risb kot odraz hipnosti, podzavesti, umika nadzora. Obsežen pregled njenega opusa so v sezoni 2012 postavili v Moderni galeriji.

Metka Krašovec in Tomaž Šalamun v Mehiki januarja 1979. FOTO: Tone Hočevar
Metka Krašovec in Tomaž Šalamun v Mehiki januarja 1979. FOTO: Tone Hočevar


Prva dama ljubljanske akademije


Metka Krašovec je vstopila na ljubljansko akademijo tudi kot ena prvih profesoric, pravzaprav kot prva s pravim stažem profesorice slikarstva, mentorice akademijskih razredov, iz katerih so izšli številni slikarski talenti. Ti se pravkar predstavljajo tudi na obsežni skupinski razstavi Prisotnosti, ki so jo v mariborskem Kibla Portalu odprli minuli petek. Njihova dela so postavljena v dialog z deli Krašovčeve, ki se je tako s to razstavo poslovila v velikem slogu. Pred smrtjo se je odločila tudi za obsežno donacijo svojih del Narodni galeriji. Gre za darilo, ki obsega tako njena mnoga slikarska dela kot dela na papirju.

Leta 2016 je na podlagi njene donacije zrasel tudi Center za poezijo Tomaža Šalamuna. Zbirka centra vsebuje knjige poezije, literarne teorije in leposlovja iz domače knjižnice njenega partnerja, ki je umrl dve leti pred tem; v njej je veliko izvirnih knjig uglednih tujih avtorjev s posvetili, v zbirki pa so tudi vse Šalamunove avtorske knjige in prevodi njegove poezije v dvajset tujih jezikov ter revije, v katerih so objavljene njegove pesmi.

Krašovčeva je prejela številne nagrade, poleg velike Prešernove nagrade za življenjsko delo še nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Kot ena prvih žensk­ je prodrla v stalno zbirko Moderne galerije, leta 2015 pa postala tudi izredna članica razreda za umetnosti SAZU. V dolgi zgodovini te monolitno moške ustanove pred njo je nekoč v sedemdesetih letih preteklega stoletja imela enak status le danes manj znana slikarka Anica Zupanec - Sodnik.

Metka Krašovec: Žrtvovanje, 2006, akril na platnu.
Metka Krašovec: Žrtvovanje, 2006, akril na platnu.




Komentarji: