Dolgo iskali drog za slovensko zastavo
Na Ljubljanskem gradu bo plapolala tudi tribarvnica. Zastavi bosta izobešeni po heraldičnih pravilih.
Odpri galerijo
Na Ljubljanskem gradu končno plapola slovenska zastava. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Poleg zastave Mestne občine Ljubljana (MOL) na Ljubljanskem gradu bo odslej stalno plapolala tudi slovenska tribarvnica. Po vseh dolgoletnih peripetijah okrog tega vprašanja je občinsko vodstvo ugotovilo, da tehnična rešitev na grajskem stolpu zdaj omogoča hkratno vihranje tako mestne, kakor tudi državne zastave.
To pomeni, da so na drugem koncu istega stolpa postavili drog, na katerega so pritrdili državni simbol, ki zdaj kljub morebitnemu vetru varno plapola in ne predstavlja nikakršne nevarnosti za številne tuje in domače obiskovalce. Rešitev je trajna, so sporočili z MOL.
Ljubljanski župan Zoran Janković je za Delo povedal, da so na občini doslej že nekaj časa prejemali različne pobude za namestitev slovenske zastave na objekt ljubljanskega simbola. Po preverjanju različnih možnosti so občinske službe vendarle našle ustrezno rešitev in na stolp namestile nov, dodaten drog, ki zdaj omogoča, da sta lahko obe zastavi izobešeni hkrati. Vrsto let je na stolpu plapolala le občinska zastava, saj noben zakon ne določa, da mora na spomeniku lokalnega pomena, kar Ljubljanski grad je, vihrati tudi državni simbol. Slovensko zastavo pa so mestne oblasti namesto občinske vsakokrat izobesile le ob državnih praznikih in v času uradnih obiskov visokih predstavnikov tujih držav, ko so ti potekali na Kongresnem trgu.
Pot do državnega simbola sredi prestolnice je bila kar dolga. Poslanec državnega zbora Marko Ferluga (SMC) je denimo jeseni leta 2017 na vlado naslovil pobudo za poskus sklenitve dogovora med vlado in ljubljansko mestno občino o stalnem izobešenju državne zastave na razglednem stolpu Ljubljanskega gradu. Predlog so že leta 2014 na eni od sej mestnega sveta podali tudi mestni svetniki SDS, decembra istega leta pa so poslanci SDS predlog vložili še v državni zbor.
V društvu Heraldica Slovenica so pozdravili odločitev MOL, da bo odslej na gradu vihrala tudi zastava Republike Slovenije. Njihov predsednik Aleksander Hribovšek je pojasnil, da zakon sicer občinam ne predpisuje izobešenja slovenske zastave, razen skladno z uredbo na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih.
»Zastopamo stališče, da ima pravico odločati o tem, kaj se izobesi na poslopju, le lastnik in nihče drug,« je povedal Hribovšek in dodal, da se mu zdi prav, da je na Ljubljanskem gradu izobešena nacionalna zastava, saj je po hierarhiji simbolov nad občinsko »in pritiče funkciji glavnega mesta«. Na vprašanje Dela, kaka je praksa z izobešanjem državnih zastav po Evropski uniji (EU) in kako imajo to urejeno je Hribovšek odgovoril, da so v državah EU prakse različne, največ pa je takih, da je uporabljena državna zastava, saj so te reden sopotnik gradov tudi zunaj prestolnic. Lep primer je v avstrijskem Salzburgu, ravno obraten pa je recimo na Buckinghamski palači, kjer visi zastava oziroma prapor kraljice in ne kraljevine Velike Britanije. Hribovška razveseljuje tudi dejstvo, da sta obe zastavi na gradu izobešeni v pravilnem vrstnem redu, kar ponekod po državi ni ravno pravilo.
»To pomeni, da je slovenska zastava, ki je po hierhiji pomembnejša od mestne postavljena na levi strani, občinska pa na desni, gledano iz centra mesta,« je pojasnil Hribovšek. Odločitev MOL pa je očitno prišla v pravem času še zaradi velikega dogodka, ki se bo prav v Ljubljani odvijal v letu 2021. Slovenski heraldiki bodo namreč takrat gostili mednarodni kongres zastavoslovja, ki bo sovpadal s 30-obletnico ustanovitve države, kakor tudi s predsedovanjem naše države Evropski uniji.
»Nas zelo veseli, da je grad odslej tako zelo simbolno obarvan, kar bo naši svetovni zastavoslovni srenji le še obogatilo obisk Slovenije. To pomeni, da bo zdaj obisk Ljubljanskega gradu zagotovo del programa kongresa in ne le obkongresno vodstvo,« je napovedal Hribovšek. Odločitev MOL je denimo pozdravil ižanski župan Janez Cimperman, kakor tudi direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar. »V vsakem večjem kraju v naši občini vihra naš državni simbol, zato se veselimo vsake nove zastave, tudi te na Ljubljanskem gradu,« je povedal Hočevar.
To pomeni, da so na drugem koncu istega stolpa postavili drog, na katerega so pritrdili državni simbol, ki zdaj kljub morebitnemu vetru varno plapola in ne predstavlja nikakršne nevarnosti za številne tuje in domače obiskovalce. Rešitev je trajna, so sporočili z MOL.
Župan Janković popustil
Ljubljanski župan Zoran Janković je za Delo povedal, da so na občini doslej že nekaj časa prejemali različne pobude za namestitev slovenske zastave na objekt ljubljanskega simbola. Po preverjanju različnih možnosti so občinske službe vendarle našle ustrezno rešitev in na stolp namestile nov, dodaten drog, ki zdaj omogoča, da sta lahko obe zastavi izobešeni hkrati. Vrsto let je na stolpu plapolala le občinska zastava, saj noben zakon ne določa, da mora na spomeniku lokalnega pomena, kar Ljubljanski grad je, vihrati tudi državni simbol. Slovensko zastavo pa so mestne oblasti namesto občinske vsakokrat izobesile le ob državnih praznikih in v času uradnih obiskov visokih predstavnikov tujih držav, ko so ti potekali na Kongresnem trgu.
Pot do državnega simbola sredi prestolnice je bila kar dolga. Poslanec državnega zbora Marko Ferluga (SMC) je denimo jeseni leta 2017 na vlado naslovil pobudo za poskus sklenitve dogovora med vlado in ljubljansko mestno občino o stalnem izobešenju državne zastave na razglednem stolpu Ljubljanskega gradu. Predlog so že leta 2014 na eni od sej mestnega sveta podali tudi mestni svetniki SDS, decembra istega leta pa so poslanci SDS predlog vložili še v državni zbor.
Kraljica ima raje prapor, kakor kraljevino
V društvu Heraldica Slovenica so pozdravili odločitev MOL, da bo odslej na gradu vihrala tudi zastava Republike Slovenije. Njihov predsednik Aleksander Hribovšek je pojasnil, da zakon sicer občinam ne predpisuje izobešenja slovenske zastave, razen skladno z uredbo na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih.
»Zastopamo stališče, da ima pravico odločati o tem, kaj se izobesi na poslopju, le lastnik in nihče drug,« je povedal Hribovšek in dodal, da se mu zdi prav, da je na Ljubljanskem gradu izobešena nacionalna zastava, saj je po hierarhiji simbolov nad občinsko »in pritiče funkciji glavnega mesta«. Na vprašanje Dela, kaka je praksa z izobešanjem državnih zastav po Evropski uniji (EU) in kako imajo to urejeno je Hribovšek odgovoril, da so v državah EU prakse različne, največ pa je takih, da je uporabljena državna zastava, saj so te reden sopotnik gradov tudi zunaj prestolnic. Lep primer je v avstrijskem Salzburgu, ravno obraten pa je recimo na Buckinghamski palači, kjer visi zastava oziroma prapor kraljice in ne kraljevine Velike Britanije. Hribovška razveseljuje tudi dejstvo, da sta obe zastavi na gradu izobešeni v pravilnem vrstnem redu, kar ponekod po državi ni ravno pravilo.
Na Ljubljanskem gradu končno plapola slovenska zastava. FOTO: Leon Vidic/Delo
»To pomeni, da je slovenska zastava, ki je po hierhiji pomembnejša od mestne postavljena na levi strani, občinska pa na desni, gledano iz centra mesta,« je pojasnil Hribovšek. Odločitev MOL pa je očitno prišla v pravem času še zaradi velikega dogodka, ki se bo prav v Ljubljani odvijal v letu 2021. Slovenski heraldiki bodo namreč takrat gostili mednarodni kongres zastavoslovja, ki bo sovpadal s 30-obletnico ustanovitve države, kakor tudi s predsedovanjem naše države Evropski uniji.
»Nas zelo veseli, da je grad odslej tako zelo simbolno obarvan, kar bo naši svetovni zastavoslovni srenji le še obogatilo obisk Slovenije. To pomeni, da bo zdaj obisk Ljubljanskega gradu zagotovo del programa kongresa in ne le obkongresno vodstvo,« je napovedal Hribovšek. Odločitev MOL je denimo pozdravil ižanski župan Janez Cimperman, kakor tudi direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar. »V vsakem večjem kraju v naši občini vihra naš državni simbol, zato se veselimo vsake nove zastave, tudi te na Ljubljanskem gradu,« je povedal Hočevar.
