Zdravniške ambulante v poslovno-trgovskih centrih

V velikih trgovsko-poslovnih centrih, ki so delno spremenili svojo namembnost, je pomembna orientacija
Fotografija: V centru Ledina ima sedež ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. FOTO Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
V centru Ledina ima sedež ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. FOTO Uroš Hočevar/Delo

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so po zahodnih vzorih tudi v osamosvojeni Sloveniji, najprej pa v prestolnici, kot gobe po dežju začeli rasti različni poslovni-trgovski centri (PTC). Četrt stoletja pozneje je namembnost številnih zelo spremenjena. Prvi občutek, da so postali zasebne zdravstvene ustanove, ni povsem varljiv. Res pa je, da ne stoodstotno.

Ob misli na take centre številni Ljubljančani najprej pomislijo na leta 1992 zgrajene PTC Murgle, kjer je res zelo veliko različnih ordinacij (od pediatričnih, splošnih, specialističnih, na primer ginekološke, revmatološke in tudi psihiatrične ambulante, do najbolj množičnih zobozdravstvenih in ortodontskih), ki jih spremljajo podporne zdravstvene ustanove, kot so lekarna (s ponudbo homeopatskih zdravil), rentgeni in laboratoriji. Tam je celo del prostorov državnega zavoda za transfuzijo. Težko bi sicer trdili, da zavzemajo največ prostora zdravstvene ustanove. Tudi če bi jim prišteli veterinarja za male živali, na primer pse. Gotovo pa so v drugem nadstropju skoraj izključno take ustanove, veliko jih je tudi v prvem.


Ambulante


Nasprotno bi za leta 1996 zgrajeni PTC Dravlje v Draveljski gmajni lahko trdili, da je postal predvsem zdravstvena ustanova: ginekološke in pediatrične ambulante (z ultrazvokom in mamografijo) spremljata bolj ali manj edina lokala z drugačno ponudbo, šiviljstvo ter papirnica in knjigarna (s predavalnico), ki, zdi se, merita na mlajšo klientelo. Seveda ne primanjkuje zobozdravnikov, pri roki je zobni rentgen, ena prvih zasebnih lekarn pri nas, med nekaj pisarnami in biroji pa je tudi taka, kjer je moč skleniti zdravstveno zavarovanje Coris za pot v tujino. Pri tem je treba opozoriti na Zdravstveni center Dravlje, ki pa ni v Dravljah, ampak med Stegnami in Šentvidom, onstran gorenjske proge. Še dobro, da v Dravljah ni državnega (mestnega) zdravstvenega doma, tako da Draveljci in Draveljčani najpogosteje hodijo v šentviškega in šišenskega. (Ve se, Draveljci in Draveljke so "staroselci", večinske Draveljčanke in Draveljčani pa "pritepenci", četudi iz sosednje Šiške.)

Nekaj zdravstvenih ustanov je tudi v PTC Ledina iz leta 1993 – na primer Medicor, zobni rentgen, zobozdravstvo (s koncesijo in brez), alternativne vrste zdravljenja, sicer pa prevladujejo drugačni poslovni prostori. V leta 1992 zgrajenem PTC Koseze ob koseški tržnici v Zgornji Šiški sameva ena sama stomatološka ordinacija, če masaže stopal ter storitev ajurvede in joga centra ne vključimo v to kategorijo.

Prav zaradi vključenosti živilske tržnice se zdi koseški objekt med živahnejšimi. Frizerke, kozmetičarke, prodajalne tekstila in obutve, trafika, fotografski atelje, tehnična trgovina, tudi prodajalna elektronskih cigaret, vinotoč, spremljajo ponudbo živil: od sadja, zelenjave in cvetja na stojnicah do rib, mesa in mesnih, mlečnih ter pekovskih izdelkov, izdelkov za zdravo prehrano in tudi sveže zmlete moke. Fluktuacija niti ni pretirana: kjer je bil nekoč mesar je prodajalna za male živali, trenutno je zaprta ena od (treh, štirih) pekarn, morda še kakšen lokal v kleti in v nadstropju.

V neposredni bližini koseške tržnice sta še dve pekarni: ena od dveh v resnici starih ljubljanskih pekarn in druga, ki se tako kot še kakšnih sto v Ljubljani in na stotine v državi, ponaša z naslovom »stara«, čeprav je nastala pred nekaj leti. In seveda, pekarne imajo prav vsi centri, tudi PTC Dravlje ima svojo Staro pekarno. Prav tako je mogoče trudne glave in okončine spočiti v različnih lokalih s kavo, pijačo in jedačo. V centru Murgle tudi v kitajski restavraciji, na primer.


Razvejeni center Ledina


V zelo razvejenem centru Ledina je formalno po telefonskem imeniku 351 subjektov – eden od njih je ministrstvo. Poleg nekaj specializiranih trgovinic in različnih gostinskih lokalov so tu poslovni prostori z različnimi dejavnostmi – od intelektualnih storitev različnih vrst (prevajanje, lektoriranje, tolmačenje) do podjetniških in poslovnih storitev, zavarovalništva, veliko je računovodstev in informatik ter računovodstev in knjigovodstev. Kopica podjetij se ukvarja z gradbeništvom.

V poslovnih prostorih v centru Ledina so tako lastniki kot najemniki, pravi Mateja Vukovič, vodja upravljanja v družbi Tabor, ki kot upravnik skrbi izključno za skupne prostore. Prav velike fluktuacije med uporabniki menda ni. Res pa je, da je v pritličju veliko nezasedenih lokalov. Po četrt stoletja je največja težava sistem centralnega ogrevanja, ki je v poslovnem delu centra zastarel, pravi Ivo Čuden, upravnik PTC Ledina. (Del, v katerem je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ima drugačen sistem ogrevanja.) Center je varovan fizično in tehnično, s požarnimi senzorji, sirenami. Šele v zadnjem času so imeli nekaj težav z vlomi v zunanje lokale. Ivo Čuden dodaja, da je največji problem odsotnost parkirnih prostorov. Ministrstvo ima za svoje potrebe svoje parkirne prostore, drugih pa ni. In ker je center na nekoliko odročnem delu centra mesta, je to oteževalna okoliščina.


Kam s pločevino?


Preostali trije centri imajo parkirne prostore, ki pa so pogosto zasedeni. V Draveljski gmajni je parkiranje brezplačno, na koseški tržnici je brezplačno parkiranje omejeno na 90 minut, v Murglah pa na tri ure. Kar je približno dovolj časa, da vsi pridejo iz pravega labirinta. Naključni obiskovalec ima v Murglah ponavadi veliko težav z orientacijo. Pogostejši neredni obiskovalci murgelskega centra – kjer je vse od pošte, servisov računalnikov in mobitelov do prodajalne sadja in zelenjave – opažajo, da je bilo včasih več nezasedenih lokalov, tokrat jih je bilo moč opaziti samo nekaj, kar je ob 39 lokalih v pritličju, 61 v prvem in 20 v drugem nadstropju odličen dosežek.

Seveda tu obravnavani poslovni centri niso edini v prestolnici. Samo družba za upravljanje in vzdrževanje Tabor skrbi poleg Ledine še za poslovne centre Brinje, Promont, Špruha, Modra hiša, Stegne, Tržaška 118 in 132 ter Feniks. V teh primerih gre primarno za poslovne centre, ki pa jih seveda spremljajo obvezni gostinski lokali.

Komentarji: