Ureditev (nove) poti, da zaščitijo belko in obiskovalce
Naravovarstveniki in prostovoljci iz Slovenije in Italije so začeli urejati pot na Mangartskem sedlu. Dela bodo zaključili do konca te oziroma začetka prihodnje sezone, ob tem bo odprta tudi nova učna pot, s katero si želijo ohraniti občutljiv gorski rastlinski in živalski svet ter hkrati poskrbeti tudi za boljšo varnost obiskovalcev.
V poletni sezoni se na Mangartu tare planincev, prav tako je zaradi dokaj lahkega dostopa množično obiskano Mangartsko sedlo. Po skalnem podoru leta 2012 je cesta na zadnjem odseku zaprta za promet, obiskovalci pustijo avtomobile na parkiriščih pod planinsko kočo, nato pa zaradi neustreznega usmerjanja lahko vsak ubere svojo pot čez travnike do sedla ali naprej na četrto najvišjo slovensko goro. Območje je degradirano, nastala so precejšnja erozijska žarišča.
Na pobudo Triglavskega narodnega parka (TNP) so se v sodelovanju z italijanskim Naravnim parkom Julijsko predgorje, Planinsko zvezo Slovenije in Razvojno zadrugo Mangrt lotili urejanja usmerjene poti – ta bo pohodnike in planince prek usmerjevalnih stebričkov peljala mimo planinske koče. »Najhujša erozija se je pojavila na razglednem pomolu na italijanski strani Mangartskega sedla. Tam je kamninska podlaga drugačna, z več kot enim metrom prsti, ki pa jo voda odnaša. Zato bomo vzpostavili utrjeno, širšo pot,« je povedal strokovni sodelavec TNP Aleš Zdešar.
Izvajalec del Igor Mlakar, strokovnjak na področju urejanja poti v visokogorju in izkušen markacist, je omenil kar nekaj izzivov pri delih na več kot 2000 metrov nadmorske višine: »Gre za zahtevna opravila predvsem zaradi množičnega obiska tega območja. Medtem ko številni obiskovalci upoštevajo priporočila, naj hodijo le po označenih poteh, smo skupaj z naravovarstvenimi nadzorniki opazili tudi obiskovalce, ki tega niso upoštevali.«
Odlično sodelovanje za skupni namen
Izziv ob urejanju poti pa ni le množični obisk tega dela Julijskih Alp, ampak – zaradi del, ki potekajo tudi v sosednji državi – administrativna plat; pridobiti je bilo treba številna soglasja italijanske strani. Po Zdešarjevih besedah je sodelovanje z zamejci odlično, vsi imajo namreč isti cilj – ohraniti občutljivo naravno ravnovesje in zaščititi predvsem posebno gorsko kuro belko, ki domuje na Mangartskem sedlu.
Pazljivi morajo biti tudi na to, da iz doline v gore ne prinesejo kakih tujerodnih vrst: »S posebnim sesalnikom z območja pobiramo semena, da bomo zatravili tiste dele, ki bodo sanirani. Iz doline namreč ne smemo prinesti kakšnih drugih semen.«
Urejena usmerjevalna pot bo deloma potekala po že obstoječi planinski poti, lažja bo in bolj »udobna«, sedlo pa iz istega razloga zato toliko bolj dostopno. A skrb, da bi se nanj množično zgrnilo še več obiskovalcev, je odveč, saj je promet urejen z avtomatsko zapornico in omejen z določenim številom avtomobilov. Ko zapornico prevozi 90 vozil, se ta odpre le, ko se v dolino vrne vsaj eno vozilo.
Javni prevoz iz Bovca
Za obisk Mangartskega sedla je v juliju in avgustu trikrat na dan na voljo organiziran javni prevoz iz Bovca, ki potnike pobira na vmesnih postajah do sedla. Predsednik Razvojne zadruge Mangrt Branko Vidmar je ob na novo urejeni poti omenil še en problem, ki ga bo treba rešiti. Ker bo nova pot speljana mimo planinske koče, lahko tam pričakujejo še večji obisk. Ureditev sanitarij bo zato v prihodnosti nujno potrebna.
Poleg sanacije in utrditve poti so prostovoljci začeli tudi vzpostavljati novo učno pot. Postavili bodo okoli 15 informacijskih tabel, ki bodo obiskovalcem ponudile veliko zanimivosti o slovensko-italijanskem naravnem biseru. Celoten strošek del, vključno z urejanjem učne poti, je ocenjen na 40.000 evrov (brez DDV). Učno pot naj bi odprli do septembra, čeprav bi se dela zaradi zahtevnih razmer lahko tudi zavlekla. Upravljanje in vzdrževanje učne poti bo prevzel Triglavski narodni park.
