Električna lahka gospodarska vozila na začetku poti
Potem ko je v prvem letu epidemije prodaja lahkih gospodarskih vozil v Evropi razumljivo upadla, se je lani precej popravila. V Evropski uniji je bilo registriranih 1,4 milijona lahkih gospodarskih vozil (z nosilnostjo do 3,5 tone), za 8 odstotkov več kot leta 2020. Podobno je bilo v Sloveniji, kjer je bilo leta 2021 na novo registriranih nekaj manj kot 10 tisoč lahkih dostavnikov. To je bilo za petino več kot leto prej, a seveda še vedno precej manj kot v zadnjem predkoronskem letu, 2019. Proizvajalci tudi v tem segmentu uvajajo električni pogon, ki naj bi bil vsaj za prevoze po mestu zanimiv, vendar elektrifikacija ni niti približno na takšni ravni kot pri avtomobilih, še zmeraj se skoraj izključno kupujejo vozila na dizelski pogon.
Po podatkih panožnega združenja Acea je bilo leta 2021 po Evropi prodanih vsega skupaj 47 tisoč lahkih gospodarskih vozil na električno-hibridni pogon, glavna trga sta bila Nemčija in Francija, najmočnejše znamke pa Renault, Mercedes-Benz in Nissan. Ta vozila so kljub precejšnji rasti lani še vedno predstavljala le 3 odstotke celotne prodaje lahkih dostavnikov, medtem ko je bilo kar 90 odstotkov dizelskih, nekaj malega pa še s pogonom na bencin ali na plin. Podatek sicer ni najbolj svež, morda pa je vseeno zanimiv: na Norveškem je že leta 2019 v prodaji novih avtomobilov delež popolnoma električnih dosegel 42 odstotkov (danes je še precej višji), medtem ko je bil pri lahkih gospodarskih vozilih kljub precejšnji rasti komaj petodstoten.
Kaj pa Slovenija? Številke so tudi pri nas minorne: električnih dostavnikov so lani po podatkih družbe Ardi registrirali 59, od tega veliko večino znamke Renault, ki ima na tem področju za zdaj edina nekaj več interesa. Kot so povedali v nedavnem prispevku za Delo, v tem pogledu dobro sodelujejo s Pošto Slovenije. Sicer so bili tudi letos za zdaj edini kolikor toliko aktivni, v petih mesecih je bilo registriranih 20 takšnih vozil njihove znamke, a znotraj celotne številke (4090) je to še vedno le za vzorec.
Eko sklad s finančnimi spodbudami
Eko sklad je junija razpisal nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za naložbo v nakup novih ali predelavo do okolja prijaznejših vozil za cestni promet, ki bodo prvič po proizvodnji ali predelavi registrirana v Sloveniji in spadajo v eno od navedenih kategorij cestnih vozil. Spodbude so namenjene za nakup novega vozila kategorije M1, N1, L7e, L6e, L5e, L4e, L3e, L2e ali L1e-B na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu ali za predelavo vozila na električni pogon, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje zamenjal pogonski elektromotor, kategorije M1, N1, L7e ali L6e.
Kot navajajo, želijo tako spodbuditi nakup do okolja prijaznejših vozil za cestni promet in s tem zmanjšati emisije CO2, onesnaženje z delci PM10 ter druge emisije iz prometa.
Omenjena vozila morajo biti opremljena z akumulatorji, ki ne temeljijo na svinčevi tehnologiji, med drugim še piše v razpisu. Na razpolago je milijon evrov, najvišja nepovratna spodbuda (odvisna od kategorije vozila) pa znaša 4500 evrov.
Novi kangoo na električni pogon
Poraba elektrike pri mestni vožnji električnega vozila je manjša kot med vožnjo po avtocesti, pri Renaultu pa menijo, da so električni dostavniki med drugim primerni za različne dostavne službe. Renault je eden od pionirjev na področju električne mobilnosti, prvega električnega kangooja so predstavili že leta 2011 in zanj do danes našli 70.000 poklicnih kupcev.
Zdaj je nared nova izdaja z uradnim imenom kangoo van e-tech electric. Elektromotor ima moč 90 kW in takojšen navor 245 Nm, ki zagotavlja gladko vožnjo. Litij-ionska baterija z zmogljivostjo 45 kWh je vgrajena v dno vozila. Vozniki imajo na izbiro tri načine zaviranja z rekuperacijo energije.
Doseg v normnem ciklu WLTP je 300 kilometrov, realno seveda nekaj manj, odvisno od načina vožnje in vremenskih razmer. Pri Renaultu menijo, da je to razdalja, ki uporabnikom dostavnikov omogoča brezskrbno opravljanje večine vsakdanjih poklicnih poti ob najnižjih lastniških in obratovalnih stroških.
Vozilo je serijsko opremljeno s polnilnikom za trifazni tok moči 11 kW, ki je primeren za vse vrste polnjenja na domu. Za doplačilo sta na voljo polnilnik za hitro polnjenje na javnih polnilnih mestih z močjo 22 kW in polnilnik za hitro polnjenje z enosmernim tokom (DC) in močjo 80 kW. Ob teh dveh polnilnikih za doplačilo ima akumulator dodan tekočinski hladilni sistem. Vozilo ima za zagotavljanje kar največjega dosega v vseh letnih časih klimatsko napravo s toplotno črpalko.
Uporabnik ima z Renaultovo aplikacijo za pametne telefone ali multimedijske naprave na voljo nabor posebnih povezljivih storitev, kot so programiranje polnjenja akumulatorja, spremljanje stanja napolnjenosti akumulatorja na daljavo, iskanje polnilnih mest ob poti, izračunavanje ciljev, ki jih je mogoče doseči z razpoložljivo energijo v akumulatorju, ter programiranje hlajenja ali ogrevanja potniškega prostora pred začetkom vožnje.
Novi električni kangoo tudi bistveno olajša nakladanje, razkladanje in dostop do tovora, saj so odstranili srednji stebriček. Kot pojasnjujejo, ima na desni strani najširšo odprtino za dostop do tovora na trgu; s 1446 milimetri je več kot dvakrat tako široka kot pri predhodniku. Za to novost, imenovano 'Renaultov Sezam, odpri se', napovedujejo, da bo pri poklicnih uporabnikih hitro postala nepogrešljiva. Seveda pa je bila vedno doslej ovira za večjo širitev tega pogona cena, ki pri električnih vozilih pač ni nizka: za novi kangoo van e-tech electric znaša pred subvencijo najmanj 35.600 evrov.
Na Hrvaškem subvencije za vozila pošle v slabi uri
Hrvaški sklad za varovanje okolja in energijsko učinkovitost je konec junija v pičlih 50 minutah podelil sredstva na razpisu za subvencioniranje nakupa energetsko učinkovitih vozil, je poročanje Hine povzela STA. Kandidati za subvencijo so že v prvi minuti rezervirali 30 odstotkov sredstev od skupno 103,3 milijona kun (13,72 milijona evrov). Kupci lahko pri nakupu vozil na povsem električni pogon ali pogon na vodik prejmejo do 70.000 kun (9294 evrov) podpore, za prevozna sredstva L1–L7, kot so električni skiroji, mopedi in motocikli, pa do 20.000 kun (2655 evrov). Avtomobilski saloni z najslabšim rezultatom so obdelali po pet ali šest prijav, najuspešnejši pa od 40 do 60.
S sredstvi tokratnega razpisa bi lahko subvencionirali nakup približno 1860 vozil. Konec minulega leta je bilo na Hrvaškem registriranih 3054 električnih osebnih in dostavnih vozil.
