Okvare avtomobila, ki vas najbolj udarijo po žepu
Najdražji servisni posegi: Pogostost okvar je najbolj odvisna od ustreznega vzdrževanja in servisiranja
Odpri galerijo
Strošek nakupa novega ali obnovljenega motorja in njegove vgradnje je lahko resen finančni udarec za lastnika avtomobila.
Povprečen mesečni strošek za vzdrževanje avtomobila večinoma ne preseže vrednosti dobrega nedeljskega družinskega kosila. Vse pa se spremeni ob malomarnem vzdrževanju, kar lahko privede z varnostnega in finančnega vidika do katastrofalnih posledic.
Doleti nas lahko marsikaj. Mehanske napake nastajajo na pogonskem sklopu, komponentah zavornega sistema in recimo volanskem sistemu. Med temi so najdražje: zaradi pregretja ali zaribanja uničen motor, menjalnik s poškodovanimi ali zdrobljenimi komponentami, pregrete motorne glave z uničenimi tesnili in okvare na klimatskem sistemu.
V vseh primerih je škoda, ki je večinoma posledica neustreznega ali pomanjkljivega vzdrževanja, visoka. Vprašanje, zakaj nisem peljal avtomobila pravočasno na servis in zamenjal olja za nekaj deset evrov, postane precej boleče. Strošek popravila zlahka preseže ekonomsko vrednost vozila, recimo pri uničenem motorju, pri katerem obstajata večinoma dve rešitvi. Lahko kupimo nov ali obnovljen agregat oziroma zamenjamo večino notranjih sestavnih delov. Poseg je v obeh primerih tehnično zahteven in drag.
Takšne okvare večinoma nastanejo zaradi lomljenja ventilov, razpadanja ojničnih ležajev, drobljenja notranjih delov turbinskih polnilnikov in pomanjkanja motornega olja, dogajajo pa se predvsem pri avtomobilih z velikim številom prevoženih kilometrov. Pri odločanju za popravilo velja zato skrbno premisliti, ali je poseg sploh ekonomsko upravičen, in če je, ali ne bi veljalo hkrati preventivno zamenjati ali obnoviti še drugih delov pogonskega sklopa. Strošek nakupa novega ali obnovljenega motorja in njegove vgradnje doseže glede na tip avtomobila od 1500 do več kot 10 tisoč evrov.
Vse prej kot poceni so popravila okvar na samodejnih menjalnikih, ki jih večinoma lahko pripišemo neustrezni kakovosti mazalnega olja. Interval menjave olja v samodejnih menjalnikih je namreč v primerjavi z intervali pri bencinskih in dizelskih motorjih precej daljši. Marsikateri lastnik avtomobila tako nanj kar pozabi. Kakovost mazanja je v samodejnem menjalniku zato slabša.
Menjalnik se začne pregrevati, kar pripelje do poškodb in okvar. Podoben davek prinaša neustrezno rokovanje z ročnim menjalnikom. Sunkovito prestavljanje, speljevanje z drsečo sklopko in podobne »aktivnosti« povzročajo preobremenitve in poškodbe. Strošek menjave ali popravila menjalnika je v obeh primerih visok in znaša večinoma med 1000 in 3500 evrov.
Cenejše, a še vedno zelo drage so okvare motornih glav. V njih so nameščeni sesalni in izpušni ventili, ena ali dve odmični gredi in kanali za pretok hladilne tekočine ter mazalnega olja. Med glavo in blokom motorja imamo še tesnila, ki s časom zaradi mehanskih in toplotnih obremenitev razpadajo. To povzroči mešanje olja s hladilno tekočino, nepravilno delovanje motorja in njegove okvare. Če hladilna tekočina odteka v valje, se začne motor pregrevati. To spremlja izpuh v obliki belega dima, v katerem je veliko vodne pare. Za povrhu prodre v mazalno olje voda. Finančni udarec je konkreten. Tesnilo ni zelo drago, je pa servisni poseg zahteven in dolgotrajen, saj mora serviser razdreti precejšen del motorja, kar lahko dvigne ceno posega prek tisoč evrov.
Korak nižje na lestvici najdražjih popravil so okvare klimatskih sistemov. Njihov ključni del je kompresor, pri katerem imamo opravka predvsem z mehanskimi poškodbami notranjih delov, kot so vzvodi, ventili in ojnice. Cena novih kompresorjev znaša od 200 do 600 evrov. K temu je treba prišteti še serviserjevo delo in ponovno polnjenje klimatskega sistema s hladilnim plinom, kar zlahka poveča račun še za 200 do 300 evrov.
Doleti nas lahko marsikaj. Mehanske napake nastajajo na pogonskem sklopu, komponentah zavornega sistema in recimo volanskem sistemu. Med temi so najdražje: zaradi pregretja ali zaribanja uničen motor, menjalnik s poškodovanimi ali zdrobljenimi komponentami, pregrete motorne glave z uničenimi tesnili in okvare na klimatskem sistemu.
Ko je treba obnoviti agregat, lahko seže cena zelo visoko.
Samodejni menjalnik potrebuje skrbno vzdrževanje.
Včasih ni drag sam sestavni del, ampak zapleten servisni poseg.
Samodejni menjalnik potrebuje skrbno vzdrževanje.
Včasih ni drag sam sestavni del, ampak zapleten servisni poseg.
V vseh primerih je škoda, ki je večinoma posledica neustreznega ali pomanjkljivega vzdrževanja, visoka. Vprašanje, zakaj nisem peljal avtomobila pravočasno na servis in zamenjal olja za nekaj deset evrov, postane precej boleče. Strošek popravila zlahka preseže ekonomsko vrednost vozila, recimo pri uničenem motorju, pri katerem obstajata večinoma dve rešitvi. Lahko kupimo nov ali obnovljen agregat oziroma zamenjamo večino notranjih sestavnih delov. Poseg je v obeh primerih tehnično zahteven in drag.
Takšne okvare večinoma nastanejo zaradi lomljenja ventilov, razpadanja ojničnih ležajev, drobljenja notranjih delov turbinskih polnilnikov in pomanjkanja motornega olja, dogajajo pa se predvsem pri avtomobilih z velikim številom prevoženih kilometrov. Pri odločanju za popravilo velja zato skrbno premisliti, ali je poseg sploh ekonomsko upravičen, in če je, ali ne bi veljalo hkrati preventivno zamenjati ali obnoviti še drugih delov pogonskega sklopa. Strošek nakupa novega ali obnovljenega motorja in njegove vgradnje doseže glede na tip avtomobila od 1500 do več kot 10 tisoč evrov.
Ker v menjalniku ni bilo svežega olja
Vse prej kot poceni so popravila okvar na samodejnih menjalnikih, ki jih večinoma lahko pripišemo neustrezni kakovosti mazalnega olja. Interval menjave olja v samodejnih menjalnikih je namreč v primerjavi z intervali pri bencinskih in dizelskih motorjih precej daljši. Marsikateri lastnik avtomobila tako nanj kar pozabi. Kakovost mazanja je v samodejnem menjalniku zato slabša.
Menjalnik se začne pregrevati, kar pripelje do poškodb in okvar. Podoben davek prinaša neustrezno rokovanje z ročnim menjalnikom. Sunkovito prestavljanje, speljevanje z drsečo sklopko in podobne »aktivnosti« povzročajo preobremenitve in poškodbe. Strošek menjave ali popravila menjalnika je v obeh primerih visok in znaša večinoma med 1000 in 3500 evrov.
Izpuh belega dima je slab znak
Cenejše, a še vedno zelo drage so okvare motornih glav. V njih so nameščeni sesalni in izpušni ventili, ena ali dve odmični gredi in kanali za pretok hladilne tekočine ter mazalnega olja. Med glavo in blokom motorja imamo še tesnila, ki s časom zaradi mehanskih in toplotnih obremenitev razpadajo. To povzroči mešanje olja s hladilno tekočino, nepravilno delovanje motorja in njegove okvare. Če hladilna tekočina odteka v valje, se začne motor pregrevati. To spremlja izpuh v obliki belega dima, v katerem je veliko vodne pare. Za povrhu prodre v mazalno olje voda. Finančni udarec je konkreten. Tesnilo ni zelo drago, je pa servisni poseg zahteven in dolgotrajen, saj mora serviser razdreti precejšen del motorja, kar lahko dvigne ceno posega prek tisoč evrov.
1000
evrov je najmanjši strošek menjave menjalnika.
600
evrov lahko nanese menjava kompresorja klimatskega sistema.
evrov je najmanjši strošek menjave menjalnika.
600
evrov lahko nanese menjava kompresorja klimatskega sistema.
Korak nižje na lestvici najdražjih popravil so okvare klimatskih sistemov. Njihov ključni del je kompresor, pri katerem imamo opravka predvsem z mehanskimi poškodbami notranjih delov, kot so vzvodi, ventili in ojnice. Cena novih kompresorjev znaša od 200 do 600 evrov. K temu je treba prišteti še serviserjevo delo in ponovno polnjenje klimatskega sistema s hladilnim plinom, kar zlahka poveča račun še za 200 do 300 evrov.
