Pri okoljskih standardih evro 5 in 6 uradna poraba najbolj zavajajoča
Tudi letos so pri Zvezi potrošnikov Slovenije v okviru Mednarodnega inštituta za potrošniške primerjave (MIPOR) raziskovali, kolikšne so razlike med označeno (homologirano) in dejansko porabo goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji. Izsledki so zanimivi, po svoje pričakovano pa kažejo na največja odstopanja v avtomobilih, ki so bili izdelani v zadnjih letih veljave prejšnjega merilnega standarda (NEDC).
V izračun so v analizi zajeli po 50 v Sloveniji največkrat registriranih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem. Svoje izračune so pripravili na podlagi podatkov z nemške spletne strani Spritmonitor, kjer uporabniki poročajo o porabi s svojimi avtomobili. To je ena največjih tovrstnih baz v Evropi, število prevoženih kilometrov in količino natočenega goriva vanjo vpisujejo potrošniki v aplikaciji ali na spletni strani. Ugotovili so, da se je v primerjavi s podobno analizo, opravljeno pred dvema letoma in pol, razkorak v povprečju povečal. Razlika v porabi goriva se je povečala tudi in predvsem zaradi občutne rasti števila uvoženih avtomobilov.
V slovenskem voznem parku je bilo v času njihove analize 1,28 milijona avtomobilov, za 80 tisoč več kot dve leti prej, ko so opravljali prejšnjo raziskavo. Med temi je bilo 51 odstotkov dizelskih, 48,5 odstotka bencinskih (skupaj s hibridi ter plinsko-bencinsko kombinacijo), 0,5 odstotka pa električnih. Ugotovili so, da so modeli z največjo razliko tisti z okoljskim standardom evro 5 in evro 6, ki so na trg prišli med letoma 2009 in 2019, medtem ko so starejši avtomobili (evro 3 in evro 4) glede porabe bistveno bolj »resnicoljubni«. Za vse te je veljal še merilni standard NEDC, ki je bil precej nerealističen, največja odstopanja med po njem izmerjenimi vrednostmi in realno porabo pa so bila prisotna v njegovih zadnjih letih, precej pogosto se je to dogajalo pri motorjih z manjšo prostornino, ki so bili rezultat tako imenovanega downsizinga oziroma pomanjševanja, ti agregati pa so se takrat zdeli, kot da s porabo blestijo na testu, kjer je prevladovala blaga, počasna vožnja, mnogo manj v mestni ali avtocestni vožnji realnega življenja. Današnji standard WLTP je bolj realističen, a teh avtomobilov je v slovenskem voznem parku še sorazmerno malo.
Poglejmo najbolj zanimive primere iz analize ZPS. Med dizelskimi avtomobili, ki jih je veliko na naših cestah, z dokaj nizko razliko med uradno navedeno porabo in tisto v vsakdanjem življenju v pozitivnem smislu izstopa šest starejših Volkswagnovih avtomobilov (po trije passati in golfi), kjer je realna poraba za desetino višja od tiste, ki jo je proizvajalec navedel v tehničnih podatkih. Na drugi strani sta slaba primera audi A6 s 140 kW dvolitrskim dizlom in citroën C4 picasso z 88 kW 1,6-litrskim dizlom, pri katerih poraba »striže« za več kot polovico.
Kaj pa bencinsko gnani modeli? Pozitiven primer najmanjšega odstopanja od tovarniških podatkov je renault clio z 1,2-litrskim motorjem in 43 kW moči v izvedbah z okoljskim standardom evro 2 in evro 3. Gre za razširjen model, ki pa ima danes že konkretno starost. Na drugem, neslavnem koncu lestvice je mnogo novejši renault clio, tokrat z 0,9-litrskim bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki ustreza standardu evro 5. V realnem prometu si voznik lahko obeta za več kot 40 odstotkov višjo porabo, kot je navedena v uradnih dokumentih.
Izpostavljamo še zanimiv primer novejšega citroëna C3 z 1,2-litrskim motorjem, ki nastopa v dveh različicah, obe sodita v okoljski razred evro 6. Starejši motor ima 60 kW moči in homologirano porabo 4,7 litra na 100 kilometrov, novejši pa 61 kW moči, poraba pa je že izračunana glede na standard WLTP in je po tovarniških podatkih za liter višja (5,7 litra/100 km). Oba avtomobila po podatkih v praksi v vsakdanji vožnji porabita 6,1 litra/100 km, kar pomeni, da je razlika pri starejšem modelu več kot 29-odstotna, pri novejšem pa zgolj šestodstotna.
