Razmislek o pogonski prihodnosti in energiji zanjo

Električni avtomobili so v redu, vendar moramo biti pozorni na širšo sliko.
Fotografija: Volkswagen ID.3 je bil ena glavnih letošnjih avtomobilskih novosti.
Foto Aljaž Vrabec
Odpri galerijo
Volkswagen ID.3 je bil ena glavnih letošnjih avtomobilskih novosti. Foto Aljaž Vrabec

Minulo leto so si avtorji Delovih avtomobilskih in motorističnih prispevkov zapomnili na različne načine. Recimo po eni letošnjih redkih velikih predstavitev s pomembnim električnim modelom ali po zanimivi vožnji na dveh oziroma štirih kolesih v redkih mesecih bolj sproščenega življenja. Tretjim spet so se v negotovem času porodila nova vprašanja o tem, kakšna naj bi bila pravzaprav avtomobilska prihodnost.


Življenjski cikel


Koronavirus je odnesel skoraj vse mednarodne prireditve, toda edina, ki sem jo letos videl, je bila posebna. Najprej zato, ker sem med prvimi srečneži na svetu preizkusil električnega VW ID.3, nato zato, ker sem prvič obiskal Volkswagnovo tovarno v Wolfsburgu, dogodivščina pa je med drugim ostala v spominu zaradi apokaliptičnih prizorov na letališčih brez potnikov. ID.3 je sicer dokazal, da lahko tudi električni avtomobili ponudijo enake vozne občutke kot tradicionalni, v prihodnjih letih pa bomo morali nameniti še več pozornosti proizvodnji in razgradnji vozil. Poraba energije namreč še zdaleč ni pomembna samo med vožnjo, ampak že davno prej in tudi potem. Če hočemo resnično pomagati našemu planetu, moramo zato imeti v mislih celoten življenjski cikel avtomobila. Aljaž Vrabec


Električna preobrazba


Čeprav na to nisem ponosen, priznam, nedvomno sem avtomobilski konvertit. Nekoč sem bil prepričan, da pravi BMW ne more voziti z dizelskim motorjem, pred kakšnim desetletjem sem v podobnem novoletnem prispevku kot ideal postavil VW touarega z 10-valjnim turbodizlom, zdaj pa postavljam na piedestal zgolj na elektriko gnano vozilo – hyundaia kono EV. Resda nisem vozil vseh »električarjev«, ki so na slovenskem avtomobilskem trgu, a med tistimi, ki sem jih, je kona EV v letu 2020 name naredila največji vtis, seveda pozitiven. Zakaj? Ker je sodobno zasnovan kompaktni križanec, ki se v ničemer ne razlikuje od klasično gnanih različic. Dovolj je prostorna za štiri potnike, hkrati pa voznika razveseljuje z zmogljivostjo izključno električnega pogonskega sistema, katerega največja moč je 150 kW. Če ima močnejšo od dveh različic akumulatorja, se pravi s 64 kWh, pa v mešanem ciklu brez kakršnihkoli težav z enim polnjenjem prevozi okrog 430 kilometrov, kar je dovolj tudi za konkretne zunajmestne razdalje. Ob vsem tem, vsaj lokalno, nima nikakršnih škodljivih izpustov. Zato bi kono EV, kljub razmeroma visoki ceni, z veseljem imel v domači garaži. Gregor Pucelj


Nezdružljiva sta postala prijatelja


Po prevzemu testnega suzukija V-strom 1050 XT dobim klic, ali bi imel čas za še enega vmes, tokrat BMW R1250RS. Halo, a je to vprašanje, takšne priložnosti se ne izpusti. Takoj sem bil na prevzemu in se ves srečen odpeljal domov, naravnost pod nadstrešek, kjer sem oba motorja parkiral enega poleg drugega. Topil sem se od sreče, hodil kakor maček okoli vrele kaše, gledal, primerjal neprimerljivo, koval načrte o testnih vožnjah. Ampak … bilo je zelo težko. Vsak dan sem zamenjal motor, opravil podobno vožnjo. Stilsko in vsebinsko nezdružljiva motorja sta postala kot prijatelja, ki ju dolgo nisi videl in veš, da se boš moral nekoč posloviti od obeh. Ob tem testu sem se zavedel, kako zelo rad imam ta svet na dveh kolesih. Neprecenljivo. Jan Jolič Lieven

Redki meseci poletne normalnosti in preizkus zanimivega suzukija V-strom 1050 XT. Foto Jan Jolič Lieven
Redki meseci poletne normalnosti in preizkus zanimivega suzukija V-strom 1050 XT. Foto Jan Jolič Lieven


Kaj pravzaprav izbrati


Med avtomobili, ki sem jih vozil v iztekajočem se letu, so vsaj štirje izstopali iz povprečja. Na prvo mesto postavljam hibridno hondo jazz z zelo ugodno porabo med vožnjo po mestu. Za učinkovitega (a ne v pravem avtomobilu) se je izkazal pogonski agregat v priključnohibridnem BMW X5 xdrive 45e, s katerim mi je uspelo prevoziti 85 kilometrov samo na elektriko, povprečna poraba goriva pa je bila manj kot pet litrov na 100 km. Kaj bi šele bilo, če bi bil ta velikan vsaj za tono, če ne še več, lažji! Med električnimi avtomobili je svoj primat potrdila kia soul, pri kateri je bilo končno vseeno, ali je baterija na začetku poti polna ali ne, saj je bilo za vožnjo po Sloveniji vedno dovolj energije. Nazadnje si upam bogokletno dodati na seznam še dizelsko škodo octavio, pri kateri poraba nikoli ni presegla petih litrov na 100 km, večkrat pa je bila skoraj za liter manjša, tudi v mestu. Kaj torej izbrati v zeleni prihodnosti? Boštjan Okorn


Med alpskimi vršaci


Brez dvoma je bilo letošnje leto najbolj bizarno v mojem življenju in močno upam, da bo prihodnje lepše, bolj zdravo in predvsem svobodno. Kljub temu nam je v uredništvu uspelo preizkusiti pisano druščino avtomobilov in motociklov. Kateri mi je ostal najbolj v spominu? Morda modri Renaultov captur z živahnim bencinskim motorjem in samodejnim menjalnikom. Pa ne toliko zaradi samega avtomobila, ampak zaradi poti, ki sva jo skupaj premagala na sončen septembrski dan. Gorska cesta na Veliki Klek, kamor sem se podal z njim, je še danes svojevrsten izziv tako za voznika kot avtomobil, četudi po širini bolj spominja na avtocesto kot na gorsko stezo. Morda bi v tisti neokrnjeni alpski milje bolj sodila dirkaška toyota supra ali pa možati ford ranger, ki sta se mi prav tako vtisnila v spomin kot zabavna avtomobila, a celotno doživetje je bilo prelepo tudi z bolj običajnim vozilom. Edina slaba stran te legendarne ceste je, vsaj za slovenski žep, visoka cestnina. Blaž Kondža


Resničnost je pogosto netočna

 

V sklepno dejanje gre leto, za katero se mi zdi, da bo vsaj meni bolj slab vodnik za leto, ki je pred nami. Resničnost je pogosto netočna, je znan citat iz Štoparskega vodika po galaksiji, ki se lepo uglasi z letom 2020. Še posebej ob razmislekih o izzivih sodobne trajnostne mobilnosti in poskusih razumevanja, ali kolektivna svetovna izkušnja pandemije pomeni priložnost za odločen korak naprej ali pa bo nova resničnost upočasnila napredek v mobilnosti in ostala še bolj podobna minuli, se pravi fosilna. Ko so se ustavile avtomobilske tovarne, je svet ugotovil, kako velik posel je to in koliko milijonov družin prehrani. In minulo leto mi bo ostalo v spominu tudi po tem, da je vprašanje, ali jih bo jutri še lahko prehranil toliko, postalo povsem drugače pomembno. Tudi v kontekstu prihodnjih odločitev o tem, s čim in kako se bomo vozili v prihodnosti. Andrej Brglez

Komentarji: