Se zavedate, kaj pomeni 10 km/h več?
Neprilagojena hitrost še vedno pustoši po slovenskih cestah. Statistike celo kažejo na porast števila prometnih nesreč zaradi nje: v letu 2021 jih je bilo za šest odstotkov več kot leta 2020. Zelo skrb vzbujajoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v predkovidnem letu 2019, in kar 81 % več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se je v zadnjih petih letih delež kolesarjev povečal s 7 na 12 %.
Kako hitro smo prehitri
Hitrostne omejitve so zelo dobro premišljen strokovni ukrep, in če bi se jih držali, bi pogosto preprečili najhujše. Zavedati se moramo, da lahko že samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko v naselju usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da v naseljih in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti.
Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo 1 km/h bi znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, zunaj naselja pa za 2 % (rezultati tujih raziskav).
Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.
Ali ste vedeli,
- da se avto, ki vozi s 60 km/h namesto s 50 km/h, ustavi šele po 35 m, kar je prepozno, da bi voznik preprečil trk v pešca,
- da je trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca enak padcu z višine 9,8 m,
- da vožnja z le 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pri 50 km/h pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m,
- da je na avtocestah hitrost pogosto povezana s prekratko varnostno razdaljo med vozili,
- da so posledice prometnih nesreč pri večjih hitrostih praviloma težje,
- da je vožnja z neprilagojeno hitrostjo pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma?
Zaradi hitrosti so najbolj na udaru najranljivejši
Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci in kolesarji).
Vedeti je treba, da se s povečanjem hitrosti voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Hitreje ko vozimo, dlje pred vozilom usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Posledično težje zaznamo ali sploh ne dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko zaznali.
Prav takšen »hiter« trenutek nepazljivosti lahko privede do nesreč, žal tudi takšnih z najbolj tragičnim izidom. Zato naj velja pravilo strpnosti in kolegialnega sobivanja med vsemi udeleženci v prometu. Pri tem seveda velja, da morajo hitrejši še več pozornosti namenjati šibkejšim na cesti.
Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek ter se varno in ustrezno odzovemo.
V devetih letih zaradi neprilagojene hitrosti kar 356 smrtnih žrtev
Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč.
Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih.
V zadnjih devetih letih ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013–2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar sedem polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju (2017–2021) kar 1382.
Število telesno hudo poškodovanih (291 oseb) se je v letu 2021 povečalo za 14 % v primerjavi z letom prej, število telesno lažje poškodovanih (1427 oseb) pa za 9 %.
Kdo so najhitrejši prekrškarji
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti lani izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo zaradi povzročiteljev v starostni skupini od 45 do 54 let (13 umrlih) in od 25 do 34 let (10 umrlih).
Resno skrb vzbuja dejstvo, da sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč.
Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
- v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
- zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
- na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
- ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
- v slabših razmerah vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
- čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli pozneje.
Naročnik oglasne vsebine je AVP
