Več kot 20 odstotkov mladih bi podprlo avtoritarni režim

V časih, ko se Evropa sooča s tektonskimi geopolitičnimi premiki, notranjimi političnimi napetostmi in gospodarskimi izzivi, se postavlja ključno vprašanje: kako na to dogajanje gleda generacija, ki bo krojila prihodnost celine. Deveto zaporedno poročilo Junges Europa 2025, ki ga vsako leto pripravi fundacija TUI, ponuja celovit portret mladih Evropejcev, starih med 16 in 26 let.

Čeprav Slovenija v raziskavi, ki je zajela Nemčijo, Francijo, Španijo, Italijo, Grčijo, Poljsko in Združeno kraljestvo, ni bila vključena, njeni izsledki služijo kot pomembno ogledalo in iztočnica za razmislek o razpoloženju, strahovih in upih slovenske mladine. Podatki kažejo na generacijo, ki je polna nasprotij: je proevropska, a hkrati kritična do Bruslja; verjame v demokracijo, a je nezadovoljna z njenim delovanjem – in se ji zdi, da je njen glas preslišan.

Krhko zaupanje v demokracijo

Demokracija kot ideja med mladimi v Evropi še vedno uživa večinsko podporo, vendar ta ni tako samoumevna, kot bi si morda želeli. Izsledki mladinske študije fundacije TUI namreč razkrivajo, da le 57 odstotkov mladih Evropejcev meni, da je demokracija boljša od katerekoli druge oblike vladavine. Vendar ta na videz visoka podpora razkrije globlje razpoke, ko jo pogledamo od blizu, saj to pomeni, da se več kot 40 odstotkov mladih ne opredeljuje brezpogojno za demokratično ureditev.

Mladi Evropejci so večinoma politično usmerjeni desno od sredine. FOTO: Delo UI

Kot kažejo podatki, je najvišja podpora demokraciji v Nemčiji, kjer dosega 71 odstotkov, medtem ko je najnižja na Poljskem z zgolj 48 odstotki. Tudi v Franciji in Španiji so vrednosti s 51 oziroma 52 odstotki precej zadržane.

Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da je po ugotovitvah raziskave kar 21 odstotkov vprašanih pod določenimi pogoji pripravljenih podpreti avtoritarno obliko vladavine. Medtem ko je v Nemčiji ta delež najnižji (15 odstotkov), v Franciji, Španiji, na Poljskem in v Grčiji presega 20 odstotkov. Profesor dr. Thorsten Faas s Svobodne univerze v Berlinu, ki je znanstveno spremljal študijo, pri tem opozarja: »Pri mladih, ki se politično umeščajo desno od sredine in se počutijo ekonomsko zapostavljene, podpora demokraciji pade na zgolj tretjino. Te številke kažejo, da je demokracija pod pritiskom – tako od zunaj kot od znotraj«.

To nezadovoljstvo se še okrepi, ko beseda nanese na dejansko delovanje političnih sistemov v njihovih državah. Zgolj šest odstotkov mladih Evropejcev meni, da politični sistem v njihovi domovini deluje dobro in ne potrebuje sprememb. Večina (39 odstotkov) sicer meni, da sistem v splošnem deluje, a potrebuje popravke.

Najbolj kritični so mladi v Grčiji, kjer jih kar 34 odstotkov meni, da sistem sploh ne deluje in bi ga bilo treba v celoti spremeniti. Ta občutek ogroženosti se kaže tudi v percepciji, da je demokracija v nevarnosti – tako meni 48 odstotkov vseh vprašanih, v Nemčiji pa ta delež naraste celo na 61 odstotkov.

EU: Dobra ideja, a slaba izvedba?

Kljub kritičnosti do delovanja institucij mladi Evropejci ostajajo izrazito proevropsko usmerjeni. Kar dve tretjini (66 odstotkov) vprašanih meni, da je članstvo njihove države v Evropski uniji dobra stvar, kar je po navedbah poročila opazen porast v primerjavi z letom 2024. Najbolj prepričani v prednosti članstva so mladi Nemci (80 odstotkov). Zgovoren je tudi podatek iz Združenega kraljestva, kjer bi po izsledkih študije kar 73 odstotkov mladih podprlo ponovno včlanitev v Unijo.

Vendar pa podpora ideji Evrope ne pomeni nekritičnega sprejemanja njenega trenutnega ustroja. Več kot polovica mladih (53 odstotkov) se strinja s trditvijo, da se EU preveč ukvarja z »malenkostmi«, namesto da bi se osredotočila na resnično pomembne izzive. Podobno jih 51 odstotkov meni, da je »EU dobra ideja, ki pa je zelo slabo izvedena«. Najbolj skeptični so pri tem Grki, kjer se s to trditvijo strinja kar dve tretjini vprašanih.

Mladi Evropejci podpirajo Evropsko unijo, a so do nje zelo kritični. FOTO: Delo UI

Mladi imajo tudi jasno vizijo, kaj bi morale biti prioritete Unije. Analiza njihovih odgovorov kaže, da na prvo mesto postavljajo obvladovanje življenjskih stroškov (36 odstotkov), sledijo pa krepitev obrambe pred zunanjimi grožnjami (25 odstotkov) ter ustvarjanje boljših pogojev za gospodarstvo in podjetja (23 odstotkov), kar kaže na premik prioritet v luči trenutnih geopolitičnih razmer.

Vloga Evrope v svetu

Ocena mladih o razmerju moči na svetovnem odru, kot jo prikazuje študija fundacije TUI, je za Evropsko unijo precej alarmantna. Po njihovih percepcijah so Združene države Amerike nesporno najvplivnejši akter – med tri najmočnejše države jih uvršča 83 odstotkov vprašanih. Sledi Kitajska s 75 odstotki, na tretjem mestu pa je presenetljivo Rusija s 57 odstotki. Evropska unija se z 42 odstotki uvršča šele na četrto mesto.

Kljub temu mladi v EU vidijo potencial. Polovica (51 odstotkov) jih meni, da bi EU lahko postala enakovreden globalni igralec, če bi »spremenila temeljne stvari«.

Le četrtina je pesimističnih in meni, da EU nikoli ne bo dosegla vpliva ZDA, Kitajske ali Rusije. Na vprašanje, kaj bi bilo treba spremeniti, mladi v raziskavi na prvo mesto postavljajo krepitev gospodarske moči (35 odstotkov) in večjo povezanost med državami članicami (34 odstotkov).

Čeprav varstvo okolja ostaja pomembna tema, mu daje prednost pred gospodarsko rastjo 32 odstotkov mladih, kar je opazen padec v primerjavi z 44 odstotki leta 2021. FOTO: Jure Eržen/Delo

Razdeljena generacija

Študija Junges Europa 2025 jasno kaže, da mlada generacija ni homogena. V zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki se uvrščajo desno od sredine (s 14 odstotkov leta 2021 na 19 odstotkov leta 2025). Vendar pa v državah, kot sta Nemčija in Francija, hkrati narašča tudi delež tistih, ki se opredeljujejo kot levo usmerjeni, kar po mnenju analitikov kaže na krepitev polarizacije.

Opaziti je tudi izrazit razkorak med spoloma. Mlade ženske v Nemčiji, Franciji in Italiji so danes bolj progresivne kot pred štirimi leti, medtem ko so mladi moški na Poljskem in v Grčiji postali bolj konservativni. Ta delitev se nato, kot pokažejo podatki, prelije tudi v stališča do ključnih družbenih vprašanj:

Priseljevanje: Mladi so postali bolj skeptični. Leta 2025 jih 38 odstotkov meni, da bi bilo treba priseljevanje bolj omejiti, medtem ko jih je bilo leta 2021 takšnega mnenja 26 odstotkov.

Podnebne spremembe: Čeprav varstvo okolja ostaja pomembna tema, mu daje prednost pred gospodarsko rastjo 32 odstotkov mladih, kar je opazen padec v primerjavi z 44 odstotki leta 2021.

Enakost spolov: Mladi podpirajo večjo enakost. Kar 38 odstotkov vprašanih (v Nemčiji 44 odstotkov) pravi, da ukrepi za enakopravnost ne gredo dovolj daleč.

Leta 2025 jih 38 odstotkov meni, da bi bilo treba priseljevanje bolj omejiti, medtem ko jih je bilo leta 2021 takšnega mnenja 26 odstotkov. FOTO: Delo UI

Osebno počutje v odsev širše družbe

Raziskava se dotakne tudi osebnega doživljanja sveta. Čeprav mladi svoje trenutno stanje pogosto opisujejo z besedami, kot so »srečen«, »dobro« ali »sproščen«, pa se razpoloženje drastično spremeni, ko ocenjujejo splošno klimo v svoji državi. Takrat v ospredje stopijo besede, kot so »negotov«, »zaskrbljen«, »nezadovoljen« in »frustriran«.

Ta razkorak med osebnim doživljanjem in percepcijo družbe kaže na globoko zakoreninjen pesimizem in pomanjkanje zaupanja v prihodnost. Ob tem pa izstopa tudi občutek fizične negotovosti; študija namreč razkriva, da se velika večina mladih žensk ponoči v javnih prostorih, kot so ulice ali klubi, ne počuti varno.

Raziskava Junges Europa 2025 riše podobo generacije, ujete med idealizmom in pragmatizmom, med upanjem v evropski projekt in razočaranjem nad njegovo izvedbo. Mladi verjamejo v temeljne vrednote, kot sta demokracija in sodelovanje, a so hkrati neizprosni kritiki statusa quo.