Stavi na varčnost in uporabnost
Preizkusili smo: Hyundai tuscon 1,6 CRDi impression
Odpri galerijo
Hyundai tuscon je srednje veliki športni terenec, ki se spopada z močno konkurenco; njegov adut je gotovo petletna tovarniška garancija brez omejitev.
Hyundaiev srednje veliki športni terenec je že naš stari znanec. Tokrat smo na daljši poti pod drobnogled vzeli izvedbo z najšibkejšim 1,6-litrskim turbodizelskim motorjem in pogonom na sprednji kolesi.
Terenska vozila sicer tesno povezujemo s štirikolesnim pogonom, a ker večina danes nadvse priljubljenih športnih terencev resnejšega terena skoraj ne vidi, so proizvajalci začeli ponujati tudi izvedbe s pogonom na en kolesni par. Če ne živite ravno v hribih, boste z njim zadovoljni. Pa še porabili boste manj goriva, kar se je potrdilo tudi med našim druženjem s tusconom, ko je potovalni računalnik na koncu testa pokazal povprečno porabo 6,3 litra dizla na sto prevoženih kilometrov. K majhni porabi pripomore tudi šibkejši 85-kilovatni motor, ki mu sicer manjka malce živahnosti – osebno bi raje izbral katerega od močnejših. Manj moči se še najbolj pozna na avtocestah, kjer sem moral ob vožnji navkreber, da ne bi izgubljal hitrosti, šeststopenjski ročni menjalnik pogosto prestaviti v nižjo prestavo. Pa tudi sicer je tuscon zahteval več prestavljanja, kot bi pričakoval pri dizelskem motorju.
Drugačno zgodbo pišeta tucsonova udobje in ergonomija. Voznik in sovoznik sedita udobno, niti daljše potovanje ju ne utrudi. Potniki zadaj so pohvalili prostornost in možnost dvostopenjskega ogrevanja zadnje klopi. Doplačljivi paket edition prinaša vozniku in sovozniku še možnost tristopenjskega gretja oziroma prezračevanja sedežev, z njim pa še usnjeno oblazinjenje, zvočni sistem Krell, sprejemnik digitalnega radia DAB – ta deluje solidno in po potrebi prestavi na analogni FM-signal, če morda izgubi digitalnega – in električno pomično panoramsko sončno streho. Zapišimo še, da je ergonomija voznikovega prostora zgledna in upravljanje avtomobila preprosto.
Testni avtomobil je bil opremljen z električnim odpiranjem prtljažnega pokrova, ki smo ga lahko upravljali tudi iz notranjosti vozila. Udobno odpiranje je izvedeno brez »brcanja pod odbijač« – dovolj je, da se s pametnim ključem v žepu približamo zadnjemu delu vozila in nekaj sekund počakamo. Opozorilni pisk oznani skorajšnje odpiranje prtljažnih vrat, za katerimi se skriva velik prostor (meri od 513 do 1503 litre), ki ima dvojno dno in zasilno rezervno pnevmatiko (dobro naloženo doplačilo 100 evrov). Tucsonu v tej opremi ni manjkalo asistenčnih sistemov, med katerimi so se kot zelo uporabni izkazali opozorilo na prečni promet za vozilom, 360-stopinjska kamera in nadzor mrtvega kota ob vozilu.
Terenska vozila sicer tesno povezujemo s štirikolesnim pogonom, a ker večina danes nadvse priljubljenih športnih terencev resnejšega terena skoraj ne vidi, so proizvajalci začeli ponujati tudi izvedbe s pogonom na en kolesni par. Če ne živite ravno v hribih, boste z njim zadovoljni. Pa še porabili boste manj goriva, kar se je potrdilo tudi med našim druženjem s tusconom, ko je potovalni računalnik na koncu testa pokazal povprečno porabo 6,3 litra dizla na sto prevoženih kilometrov. K majhni porabi pripomore tudi šibkejši 85-kilovatni motor, ki mu sicer manjka malce živahnosti – osebno bi raje izbral katerega od močnejših. Manj moči se še najbolj pozna na avtocestah, kjer sem moral ob vožnji navkreber, da ne bi izgubljal hitrosti, šeststopenjski ročni menjalnik pogosto prestaviti v nižjo prestavo. Pa tudi sicer je tuscon zahteval več prestavljanja, kot bi pričakoval pri dizelskem motorju.
Notranjost je udobna in prostorna, voznikov prostor že dobro znan.
Drugačno zgodbo pišeta tucsonova udobje in ergonomija. Voznik in sovoznik sedita udobno, niti daljše potovanje ju ne utrudi. Potniki zadaj so pohvalili prostornost in možnost dvostopenjskega ogrevanja zadnje klopi. Doplačljivi paket edition prinaša vozniku in sovozniku še možnost tristopenjskega gretja oziroma prezračevanja sedežev, z njim pa še usnjeno oblazinjenje, zvočni sistem Krell, sprejemnik digitalnega radia DAB – ta deluje solidno in po potrebi prestavi na analogni FM-signal, če morda izgubi digitalnega – in električno pomično panoramsko sončno streho. Zapišimo še, da je ergonomija voznikovega prostora zgledna in upravljanje avtomobila preprosto.
Če vam zadošča sprednji pogon, kakor ga je imel testni primerek, se vam tucson oddolži z majhno porabo.
Testni avtomobil je bil opremljen z električnim odpiranjem prtljažnega pokrova, ki smo ga lahko upravljali tudi iz notranjosti vozila. Udobno odpiranje je izvedeno brez »brcanja pod odbijač« – dovolj je, da se s pametnim ključem v žepu približamo zadnjemu delu vozila in nekaj sekund počakamo. Opozorilni pisk oznani skorajšnje odpiranje prtljažnih vrat, za katerimi se skriva velik prostor (meri od 513 do 1503 litre), ki ima dvojno dno in zasilno rezervno pnevmatiko (dobro naloženo doplačilo 100 evrov). Tucsonu v tej opremi ni manjkalo asistenčnih sistemov, med katerimi so se kot zelo uporabni izkazali opozorilo na prečni promet za vozilom, 360-stopinjska kamera in nadzor mrtvega kota ob vozilu.
