V nadljevanju preberite:
Po predlanskem izbruhu virusne krize je marsikaj za nekaj časa obstalo, tudi promet. Lani je ta že bil v starih tirnicah, skupaj z vsemi slabimi posledicami, med njimi nesrečami. O vzrokih zanje smo povprašali Erika Logarja, vodjo področja varne mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije.
Po analizi AMZS o prometni varnosti v letu 2021 je bilo stanje precej slabše kot predlanskim. Sicer nismo bili več toliko doma kot v prvem letu virusne krize, toda številka 114 je (pre)visoka.
Bolj kot primerjava z letom 2020, ko je bilo zaradi omejitev gibanja prometa manj, je smiselna primerjava s prejšnjimi leti. Po številu umrlih v prometnih nesrečah je bilo to najslabše leto po letu 2016. V vmesnem obdobju je bilo smrtnih žrtev na naših cestah manj. Sicer drseča petletna povprečja še vedno kažejo upad, zato leta 2021 še ne moremo šteti za spremembo trenda. Je pa žal številka res najvišja v zadnjih petih letih.
Pod neprilagojeno vožnjo kot najpogostejšim uradnim razlogom se lahko skriva marsikaj?
Po naši oceni pojem neprilagojena hitrost zajema preširok spekter vzrokov. Neprilagojena hitrost kot vzrok je na primer navedena tudi pri nesrečah, ko smo vozili s hitrostjo, nižjo od najvišje dovoljene. Zato bi bilo treba vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom temeljiteje proučiti in poiskati podrobnejše razloge, zakaj se je zgodila. Ugotoviti bi bilo torej treba stanje vozila (starost pnevmatik, ustreznost profila, tlak pnevmatik, kdaj je bil avto nazadnje tehnično pregledan, kateri napredni asistenčni sistemi so bili vgrajeni v vozilih, vpletenih v nesrečo, in ali so delovali), stanje voznika (poleg vožnje pod vplivom alkohola še morebitne zdravstvene težave, vid, utrujenost) in stanje infrastrukture (drsnost podlage, prometna signalizacija).
Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naša skupna prizadevanja pri preventivi, zakonodajnih spremembah ali policijskem nadzoru občutno manj ciljno pravilno usmerjena in s tem manj učinkovita, kot bi lahko bila.
