28. 8. 2026 imate pregled pri pulmologu
»Spoštovani TJ! 28. 8. 2026 ob 11.00 imate pregled v pulmološki ambulanti. Informacije na telefon ali na naročanje@klinika.si.«
Kot spoštovana TJ sem zgornje sporočilo SMS prejela pred približno tremi tedni, v prvih oktobrskih dneh. Najprej sem preverila, ali vidim prav, potem pa tudi, ali sem čisto slučajno sredi avgusta – čez tri leta – zasedena. Nisem.
Stvar ni tako zelo urgentna, da bi delala paniko. Kljub temu da sem si diagnozo postavila sama, je zagotovo prava. Nastala je namreč na pozive vseh okoli mene v zadnjih desetletjih. Smrčanje. Pulmološki pregled naj bi ugotovil, kako to nadlego odpraviti. Poleg tega je to ultimat mojega moža. Za dokumentacijo in pomoč zdravnikom me je celo posnel s telefonom.
Kar nekaj dni mi ni šlo iz glave to sporočilo. Smrčanje navsezadnje le ni tako zelo nenevarno. Lahko se razvije v nočno apnejo, pri kateri smrčač preneha dihati. Posledica je upad kisika v krvi, kar v najboljšem primeru povzroča utrujenost, v najslabšem pa demenco, povečuje tveganje za raka, celo smrt. Ampak očitno so moji zdravniki presodili, da ni tako hudo. Ko so mi poslali anketni list, sem bila zelo iskrena: da pogosto zaspim pred televizijo, nikoli na delovnem mestu, skoraj vedno pa kot sopotnica v avtomobilu.
Smrčanje je moj nočni spremljevalec že vse življenje (po Franu je ženska, ki smrči, smrčavka, kar se sliši še bolj grozno). Mama ve povedati, da sem smrčala že kot nekajmesečni dojenček. Dolgo tega nihče ni jemal resno, ko so mi operirali žrelnico in mandlje, je bil za nekaj časa v spalnici blažen mir, potem pa se je spet začelo. Učitelj športne vzgoje je v šoli v naravi vstopil v sobo in najprej ga je zanimalo, kdo je spal pod oknom in smrčal (jasno, da sem bila jaz). Na raznih zabavah, izletih, počitnicah sem se zjutraj vedno zbudila sama. Vsi so namreč ponoči pobegnili v druge prostore.
Moj mož pa ne more pobegniti nikamor in to bo še tri leta velik problem.
