Še dobro, da nimamo pand(ov)

V živalskem vrtu Schönbrunn imajo nova prebivalca. Pričakal ju je skorajda celoten avstrijski državni vrh, pa še kitajski zraven, in pripravili so jima slovesen sprejem. Mi smo napisali članek in se zataknili že pri naslovu. Sta na Dunaj prispeli dve orjaški pandi, dva orjaška panda ali orjaška pandi?

V redakciji smo stikali glave, lektorica je imela predavanje, vsi smo vedno manj razumeli in vedno več govorili, rezultat je bil sledeč:

Dunajski živalski vrt ima dve novi orjaški pandi.

Orjaški oziroma veliki panda je ena od najbolj priljubljenih živali na svetu.

Prvi panda, rojen na Dunaju, je bil Fu Long.

Seveda je morala lektorica večkrat ponoviti dejstva, a lepo po vrsti. Panda, medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske, je v slovenščini samostalnik moškega spola, toda z rabo se je zgodila sprememba. Samostalniki druge moške sklanjatve, ki označujejo živali, npr. ara, činčila, čivava, tudi panda, prehajajo med samostalnike ženskega spola. Moški spol se ohranja predvsem v zoologiji (orjaški panda, mačji panda).

Ali kot so zapisali pri jezikovni svetovalnici: podobno kot zaimki se tudi samostalniki izjemoma uveljavljajo v več spolih, in sicer gre pri večspolskosti tako za domače kot prevzete besede (pando smo kot tujko prevzeli iz nemščine in angleščine, tja pa je prišla iz nepalskega jezika), ki se slovenščini prilagajajo postopoma. A kot so sklenili, je izbira sklanjatve glede na slovnične možnosti slovenskega jezika načeloma poljubna, glede na rabo pa ne. V ujemalnih razmerjih (pridevnik in glagol) se pokaže »pravi« spol samostalnika.

Potem se je seveda postavilo vprašanje, kako naj zdaj pri pandah ločimo samca in samico, pa so odgovor ponudili kar na Dunaju. Z imenom. Prvi je Bambus, druga Orhideja ... tako vsaj v slovenščini ne bo dodatnih zadreg. In še dobro, da v ljubljanskem živalskem vrtu nimamo pand(ov).