Hvala, Zofka!

Danes je poscana Zofka. Ali polulana Zofka. Kakorkoli, z Arsa so ekskluzivno za Delo sporočili, da bo vremensko upravičila svoj sloves, saj v popoldanskem in večernem času prihaja sprememba vremena s padavinami, vetrom in ohladitvijo. Včeraj je hladen polarni zrak že preplavil Skandinavijo in Baltik, danes bo čez dan dosegel srednjo Evropo.

Skratka, po Sloveniji bo dopoldne in sredi dneva še večinoma jasno, popoldne bo oblačnost od severa hitro naraščala in pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo razširile nad večji del države. Uff, lahko si oddahnemo. Tisti, ki smo na tem svetu že dlje časa, namreč vemo, da če Zofka zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni. Poleg tega so za nami ledeni možje sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki so prav tako upravičili svoje ime (mar nas ni ta teden zeblo!?), kar je spet dobro. Če je pred »Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje«, pravi ljudska modrost. Vrtičkarji dobro vedo, česa ne saditi pred ledenimi možmi, kaj šele po njihovem odhodu. Skratka, sredina maja je pomemben mejnik na vseh gredah.

Vremenske spremembe so ljudje že pred stoletji povezovali s svetniškimi godovi, po ljudskem vremenskem koledarju pa so do prve polovice maja bile možne ohladitve s slano. Trije mrzli dnevi v maju so bili po julijanskem koledarju že v začetku maja, gregorijanski koledar pa jih je leta 1582 prestavil za deset dni naprej. Pika na i tega dogajanja je Zofka, poudarja etnolog Janez Bogataj. In ker sveta Zofija (zavetnica vdov in priprošnjica za rast poljskih pridelkov, svetnica iz prve krščanske dobe, o kateri ni zanesljivih podatkov) goduje 15. maja in je takrat bilo pogosto deževno vreme, so ljudje rekli, da se je Zofka pač uscala.

Ampak do petkovega jutra se bo povsod zjasnilo. Za dežjem pa – kot vemo – vedno posije sonce.