Javna stranišča pod drobnogledom uporabnikov
»Javna stranišča so širšega družbenega pomena za vse prebivalce Slovenije, tudi starejše, ki jih bolj pogosto uporabljajo,« pravi Danica Koren, članica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) in koordinatorica akcije Naj javno stranišče. Že trinajsto leto zapored so preverili stanje javnih stranišč v enajstih mestnih občinah, 84 drugih občinah in na 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji ter razglasili naj stranišče 2021.
Komisija Društva za KVČB je med letom ocenjevala dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo, higienski material in tudi upoštevanje usmeritev NIJZ v 158 javnih straniščih pri nas. Njihovo priznanje za naj javno stranišče 2021 je v kategoriji mestnih občin prejela mestna občina Ptuj, v kategoriji drugih občin občina Krško in v kategoriji bencinskih servisov Petrolov bencinski servis Mlake.
Že 13. leto zapored so ocenili javna stranišča. Najbolj urejena so na Ptuju, v krški občini in na Petrolovem BS Mlake. V društvu si prizadevajo, da bi imela vsaka občina urejeno javno stranišče.
Vsako leto se lokacije javnih stranišč, ki so najbolje ocenjena, spreminjajo, letos pa je bilo pomembno, ali so občine v njih zagotavljale razkužilo. »Večina stranišč ga ima. Prav tako je na javnih straniščih pomemben urnik čiščenja na vidnem mestu, ki pa ga žal v veliki večini občin ni. Ugotavljamo, da kar nekaj občin nima stranišča za invalidne osebe na invalidskih vozičkih oz. imajo na voljo le ženski in moški del sanitarij. Takim se je seveda ocena znižala v primerjavi z občinami, ki imajo stranišča za uporabnike na invalidskem vozičku,« pravi Danica Koren.
Upoštevajo priporočila NIJZ
Med mestnimi občinami, ki so zelo napredovale po lestvici, navedejo Ptuj in Mursko Soboto, med drugimi občinami pa Piran, Rogaško Slatino in Laško. Pri ocenjevanju stranišč na bencinskih servisih ob avtocestah pa se je spet pokazalo, da so med bolj čistimi tista, v katerih je ves čas navzoča čistilka. »Večina Petrolovih stranišč je plačljivih, kar osebam s KVČB močno oteži dostop. Vedno več je plačljivih stranišč pri OMV, medtem ko bencinska servisa MOL še vedno omogočata brezplačno uporabo,« pravi Danica Koren in doda, da je njihov pregled pokazal, da na servisih upoštevajo priporočila NIJZ.
Poleg pohval so v okviru akcije Naj stranišče 2021 podelili tudi straniščne metlice za najslabše urejena javna stranišča letošnjega leta. Med mestnimi občinami ga je prejela mestna občina Nova Gorica, v kategoriji drugih občin pa je straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča 2021 dobila občina Vrhnika. Med bencinskimi servisi se je najslabše odrezal bencinski servis OMV Lukovica, smer Ljubljana.
»Po trinajstih letih izvajanja akcije ugotavljamo, da slovenska javnost dobro pozna akcijo in s tem tudi težave oseb s KVČB, ki nujno potrebujejo javna stranišča. Še vedno pa si prizadevamo, da bi vsaka občina v Sloveniji imela javna stranišča, ki bi bila urejena in lepo vzdrževana, zato bomo akcijo nadaljevali,« pravi Danica Koren.
Aplikacija Najbližji WC
Javna stranišča so za bolnike s KVČB zelo pomembna, saj morajo v času zagona bolezni tudi do 30-krat na dan na stranišče zaradi odvajanja blata. Zato potrebujejo stalen in hiter dostop do stranišč doma in v javnih prostorih. V pomoč jim je mobilna aplikacija Najbližji WC, ki so jo v društvu pripravili leta 2016 in s katero uporabnik najde najbližje odprto javno stranišče. Aplikacija je na voljo za operacijske sisteme android in iOS in je brezplačna. Z njo lahko izbirate med plačljivimi in brezplačnimi stranišči ter iščete stranišča, namenjena invalidnim osebam. Vpisanih je več kot 158 lokacij z oceno komisije društva o vsaki od njih od leta 2016.
V času zagona bolezni mora bolnik s KVČB na stranišče tudi do 30-krat na dan.
»Društvo izvaja sedem sklopov posebnih socialnih programov z vseh področij življenja oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo. Eden od pomembnih posebnih socialnih programov je program odpravljanja ovir pri dostopu do sanitarij v bivalnem in delovnem okolju,« pravi Mateja Saje, predsednica društva KVČB, kjer želijo izboljšati kakovost življenja ljudi s to boleznijo.
Društvo deluje od leta 2004 in ima danes več kot 1780 članov, ki so organizirani v enajstih sekcijah po vsej Sloveniji. Kronična vnetna črevesna bolezen je skupno ime za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. V Sloveniji ta huda bolezen pesti okoli 7500 ljudi, na svetu pet milijonov in v Evropi okoli 2,2 milijona ljudi.
